Evropa obeležuje 90. obletnico konca prve svetovne vojne, ki je zahtevala več milijonov življenj, dočakala pa jo je le peščica veteranov. Ob tej priložnosti so skupno spominsko slovesnost priredili v francoskem Douaumontu, središču bitke v Verdunu iz leta 1916, Britanci pa so se dogodkov izpred 90 let spomnili s slovesnostjo v Londonu.
Svečane slovesnosti v Douaumontu, kjer se je odvila ena od najbolj krvavih bitk, so se med drugim udeležili francoski predsednik Nicolas Sarkozy, britanski princ Charles, predsednik nemškega bundesrata Peter Müller in avstralska guvernerka Quentin Bryce. Skupaj so položili vence ob ogromni francoski zastavi, ki je plapolala nad dvema razsežnima poljema križev, ki označujejo grobove padlih vojakov.
Več sto ljudi, vključno z veterani iz drugih vojn, je medtem stalo pred veliko kamnito kostnico v Douaumontu na severovzhodu Francije, kjer so pokopani ostanki neznanih vojakov obeh strani. V bitki pri Verdunu je v 300 dneh krvavih bojev med francoskimi in nemškimi enotami umrlo okoli 300.000 vojakov. Decembra 1916 so zmagale francoske sile.
|
Pokopališče v Douaumontu © Reuters |
Medtem ko sta Francija in Nemčija svoja zadnja veterana prve svetovne vojne, 110-letnega Lazareja Ponticellija in 107-letnega Ericha Kastnerja, izgubili letos, ima Velika Britanija še štiri živeče vojake, ki so v njenih vrstah preživeli bojišča štiriletne vojne. Trije izmed njih, 112-letni Henry Allinhgam, 110-letni Harry Patch in 108-letni Bill Stone, so se udeležili britanske slovesnosti v spominskem parku Cenotaph v središču Londona, kjer so se zbrali tudi britanski premier Gordon Brown in drugi člani vlade.
Tišina trobente na Krnu
Natanko 90 let po koncu prve svetovne vojne je trobentač danes ob 11. uri na vrhu Krna v
spomin na mrtve vojake zaigral Tišino, isto skladbo kot vojaški trobentač 11. novembra 1918 po
podpisu premirja med silami antante in Nemčijo.
Ob 90-letnici konca bojev v prvi svetovni vojni se je na vrhu Krna, 2245 metrov nad morjem, zbralo kakih 20 pohodnikov, ki jih je po trobentačevi Tišini nagovoril radovljiški župan in predsednik organizacijskega odbora Janko S. Stušek. "Prva svetovna vojna je kot vojna topov, vojna za vrhove in vojna za strelske jarke predvsem med vojaki zahtevala prek 10 milijonov žrtev, več kot sedem milijonov jih je bilo trajno pogrešanih, 21 milijonov pa fizično in psihično prizadetih. To so številke, ki si jih težko predstavljamo," je poudaril Stušek.
V Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani pa bo od danes naprej na ogled razstava z naslovom Država Slovencev, Hrvatov in Srbov 1918–2008.
Türk na Poljskem
Na Poljskem se hkrati s koncem prve svetovne vojne spominjajo tudi ponovne pridobitve
neodvisnosti Poljske, ki je bila obnovljena po koncu prve svetovne vojne pred 90 leti. Poljska je
bila namreč takrat vnovič oblikovana kot država, potem ko so razpadli Nemško cesarstvo,
Avstro-Ogrska in Rusko carstvo, ki so si Poljsko 123 let prej razdelili med seboj. Na osrednjem
trgu v Varšavi je potekala slovesnost, ki se je je udeležil tudi slovenski predsednik
Danilo Türk.
Pred 90 leti, 11. novembra 1918, so sile antante in Nemčija podpisale premirje in tako končale prvo svetovno vojno, "ki naj bi končala vse vojne" in ki je poleg več milijonov mrtvih vojakov prinesla tudi novo podobo evropskega zemljevida. Mirovna pogodba je bila podpisana pol leta pozneje v Versaillesu, 28. junija 1919. Več o koncu prve svetovne vojne preberite tukaj .