Na njej je med drugim predstavil doma izdelan protiraketni ščit tien kung 3 in vodeno balistično raketo hsiung feng 3, s katero bi lahko po ocenah poznavalcev dosegel Kitajsko, saj naj bi imela doseg 600 kilometrov, izstreliti pa jo je mogoče tako s kopnega kot z morja. Parado več sto vojakov pehote in mornarice so preletavala ameriška letala F-16, francoski miragi in tajvanska bojna letala IDF.

Razkazovanje vojaške moči je očitno uperjeno proti Kitajski. © AFP

Tajvanski predsednik Chen Shui-Bian je ob tej priložnosti ponovil, da si bo otok še naprej prizadeval za vstop v Združene narode, saj si to zasluži. "Tajvan in Kitajska sta dve ločeni državi, ki ne sodita skupaj in to je zgodovinsko dejstvo, pa tudi stvarnost," je ob začetku parade dejal Chen.

Poudaril je, da pomeni hitro oboroževanje Kitajske grožnjo svetovnemu miru in mednarodno skupnost pozval, naj od Pekinga zahteva umik tisoč balističnih raket, ki so usmerjene proti Tajvan u. "S hitro in nepopustljivo rastjo kitajskega oboroževanja kitajska grožnja ni več omejena samo na konfrontacije v Tajvanski ožini. Dejansko že resno vpliva na mir v svetu ," je dejal. Peking je tudi obtožil, da ignorira mirovna prizadevanja in da uporablja "vse bojevitejšo retoriko in vojaško zastraševanje" .

Kitajska šteje Tajvan za del svojega ozemlja, čeprav Peking nad njim nima nadzora od leta 1949, ko je tja pred komunisti pobegnila Čankajškova nacionalistična vlada. Peking je v tem času Tajvanu ponudil ureditev ene države z dvema sistemoma kot v Hongkongu, vendar Tajvanci vztrajajo pri svoji državi.