V imenu Tajvana se je pod predlog podpisalo 16 od 24 držav, ki ga priznavajo za samostojno državo. Prošnje novih držav za sprejem v ZN mora sicer najprej potrditi Varnostni svet ZN, v katerem ima Kitajska pravico do veta. Kitajski veleposlanik pri ZN Wang Guangy je v sredo dejal, da je Tajvan regija Kitajske in tako ni upravičen do članstva v ZN, ne glede na ime. Tajvan je doslej več kot deset let poskušal priti v ZN pod imenom Republika Kitajska, tokrat pa je spremenil taktiko in poskusil z imenom Tajvan.

Ban Ki Mun je v torek dejal, da je uradno stališče ZN takšno, da od leta 1971 Kitajce zastopa Ljudska Republika in od takrat se ni nič spremenilo. Generalna skupščina ZN je leta 1971 sprejela resolucijo številka 2758, ki je kitajski sedež v ZN dal komunistični Ljudski republiki Kitajski s prestolnico Peking.

Proti otoku uperjenih tisoč raketnih konic
Predsednik Tajvana Čen Šujbjan je kljub zavrnitvi po množičnih demonstracijah minuli konec tedna napovedal, da bodo prihodnje leto ob predsedniških volitvah pripravili tudi referendum, na katerem bo 23 milijonov prebivalcev Tajvana izrazilo svoje stališče o sprejemu v ZN.

Ljudska Republika Kitajska šteje Tajvan za del svojega ozemlja, čeprav Peking nad njim nima nadzora od leta 1949, ko je pred komunisti tja pobegnila Čangkajškova vlada. Kitajska ljudska armada ima proti otoku usmerjenih kakih tisoč raketnih izstrelkov. Obrambo Tajvana pred morebitnim napadom Kitajske jamčijo ZDA, zato se doslej pogoste grožnje o nasilni pripojitvi ozemlja še niso uresničile.