Stolpnico nekdanjega časnika Vjesnik v Zagrebu bo treba čim prej porušiti, je včeraj s pristojnimi statiki in drugimi strokovnjaki sporočil hrvaški minister za gradbeništvo Branko Bačić. Zgradbo, ki je veljala za simbol hrvaške prestolnice, je prejšnji teden popolnoma uničil požar, ki sta ga po navedbah policije povzročila 18-letna fanta.

Kdaj in kako bo nebotičnik Vjesnik porušen in kaj bo zraslo na njegovem mestu, so sinoči govorili na hrvaški televiziji, kjer je državni sekretar na Ministrstvu za prostorsko načrtovanje, gradbeništvo in državno premoženje Tonči Glavinič potrdil, da je hrvaški center za potresno inženirstvo (HCPI) včeraj predal podrobno poročilo o stanju nebotičnika. 

"Poročilo kaže, da je konstrukcija zelo poškodovana. Monitoring in dodatni testi so pokazali poškodbe stebrov, razpoke in oslabljeno trdnost betona.," povzema 24Sata.

Glavinić je pojasnil, da se trenutno preučujeta dve metodi – mehansko rušenje ali miniranje. "S Fakulteto za rudarstvo, geologijo in nafto smo se pogovarjali o metodi miniranja. Ena možnost je, da se nebotičnik zruši sam vase, druga pa je, da ga podremo na stran, kjer je najvarneje. Po trenutnih ocenah je najverjetnejša možnost, da se nebotičnik zruši proti Savski ulici," je dejal.  Po njegovem ta smer velja za najvarnejšo, saj gre za območje, ki bi omogočalo nadzorovano rušenje, ne da bi pri tem ogrozili okoliške stavbe.

Profesor Mario Dobrilović s Fakultete za rudarstvo, geologijo in naftno inženirstvo v Zagrebu je dodal, da obstaja več tehnik rušenja, izbira metode pa je odvisna od statičnega stanja objekta in okoliščin na terenu. 

Miniranje prinaša številne prednosti. "Eksplozivi odstranjujejo nosilne elemente v natančno določenem zaporedju, kar nadzoruje smer in dinamiko rušenja. Priprave so kratke, samo rušenje pa traja le nekaj deset sekund," je povedal. 

Arhitekt Otto Barić je dejal, da se o prenovi nebotičnika ne razmišlja. "Ta stavba je bila zgrajena v povsem drugem času. Nima niti osnovne protipožarne opreme, kot je požarni alarm. Tudi notranja organizacija prostora je zastarela," je dejal. Po njegovem je ključnega pomena, da država, mesto Zagreb in arhitekti skupaj opredelijo kakovosten program za novogradnjo. Kar zadeva prihodnjo rabo prostora, Barić pričakuje, da bo v njem poslovna cona. 

Vstop v zgradbo ostaja prepovedan, prav tako promet na okoliških cestah. Ker zaradi tega vsak dan nastajajo veliki zastoji na enem od najprometnejših delov Zagreba, zato iščejo rešitve za sprostitev prometa.

Središče tiskanih medijev

Stolpnica Vjesnika je bila nekoč pomembno središče tiskanih medijev. V 67 metrov visokem nebotičniku so med drugim delovale redakcije časopisov Vjesnik, Večernji list in Sportske novosti, pa tudi uredništva legendarnih revij, kot so Studio, Start, Danas, Kviz, Arena, Erotika, in celo znameniti stripi, med njimi Alan Ford.

Stavbo je projektiral arhitekt Antun Ulrich, graditi pa so jo začeli leta 1963. Mediji in novinarji so v stolpnici začeli delovati leta 1972. Od medijev je v nebotičniku v zadnjem času deloval le radio Laganini FM, večina stavbe pa je v lasti države.

dezurni@styria-media.si