Dejstvo je, da brez karizmatičnega Steva Jobsa ne bi bilo macov, ipodov, ipadov, iphonov in še marsikatere napravice ali ideje, ki je po malem pomagala revolucionirati naš način digitalnega komuniciranja, če se ozremo le deset let nazaj v preteklost. Celo ugledni Economist ga je v zadnji številki označil za čarodeja.

Slavljenje življenja za rakom umrlega ustanovitelja Appla pa je potisnilo ob stran nekatera dejstva, o katerih se v preteklosti ni veliko govorilo in ki Jobsa predstavljajo v precej drugačni luči, kot je tista iz fotografij in ekranov, kako v črnem puliju in z nasmehom na obrazu predstavlja novo čudežno napravico.

- Steve Jobs je veljal za izredno pedantnega človeka in deloholika, ki je od sebe, posledično pa od vseh, ki so delali zanj, zahteval maksimalen napor. In če tega ni bilo, oziroma se je Jobsu zazdelo, da ga ni, se je znal vesti zelo tiransko. Takrat se je iz njega vsula ploha zmerljivk in poniževalnih izrazov, vse dokler žrtve ni pripravil do zloma, vedo povedati ljudje, ki so nekoč delali za Apple. Pred mesecem dni je Fortune objavil eno izmed takšnih seans, ki je je bila deležna Applova ekipa razvijalcev. "Mi lahko kdo pove, kaj naj bi MobileMe počel?" je bilo Jobsovo vprašanje glede zdaj že ukinjene storitve za lastnike macov. Ko je končno dobil zadovoljujoč odgovor, se je iz njega vsulo: "In zakaj jeb... tega ne zmore?" Končalo se je s ponižujočo odpustitvijo vodje ekipe "in situ".

- Čeprav je bilo njegovo osebno bogastvo ob smrti vredno sedem milijard dolarjev, vsaj javno ni znano, da bi Jobs, sicer budist, kaj storil v dobrodelne namene, medtem ko je njegov veliki tekmec Bill Gates iz Microsofta za dobrodelne namene podaril kar 60 milijard svojega osebnega premoženja. Še več, Jobs je ob vrnitvi k Applu leta 1997 ukinil dobrodelne programe, tudi potem, ko je Apple zlezel na zeleno vejo in se končno razvil v najmočnejšo tehnološko podjetje na svetu, pa dobrodelnosti ni bilo v njenem programu.

- Uporabniki njegovih napravic praviloma ne vedo, da so Applove tovarne na Kitajskem polne delavcev, mlajših od 16 let, ki kljub zakonski prepovedi v težkih, skorajda zaporniških razmerah sestavljajo iphone, ipade in ipode. Daily Mail je tako leta 2010 poročal, kako stroji brnijo brez predaha vse dni v letu, za njimi pa v izmenah tudi po 15 ur stojijo mladi delavci, ki delovni dan začnejo s kitajsko himno, nato pa v vročih prostorih brez klimatskih naprav in pri 90-odstotni vlagi opravljajo težko delo.

- Apple je pod vodstvom Jobsa deloval precej nasprotno temeljnim postulatom interneta, ki so svoboda govora in prost pretok idej. Nasprotno družba Apple tudi danes slovi kot ena najbolj zaprtih ustanov, ki bdi nad početjem svojih zaposlenih, uporabnike pa omejuje v tem, kaj lahko počnejo z jabolčnimi napravami. App Store denimo v nasprotju z Android Marketom pozorno bdi nad aplikacijami, ki jih ustvarjajo uporabniki. Appsi tako lahko vsebujejo na tone krvi, že najmanjši prizor golote, kaj šele spolnosti, pa je dovolj, da ne bo nikoli dobila odobritve. Aktivisti jo obtožujejo tudi diskriminacije gejev in političnih vsebin.

- Apple ima posebno enoto Worlwide Loyalty Team, ki je specializirana za lov na tiste, ki javnosti neavtorizirano sporočajo podatke. Pri tem se zanašajo na ustrahovanje z velikanskimi odškodninami, istočasno pa dozirajo lastne informacije in tako prekrivajo dejstva. Leta 2005 so denimo tožili 19-letnega blogerja, ki je pravilno napovedal obstoj maca minija, lani pa so ob pomoči policije preiskali dom urednika portala Gizmodo, ki je opisal v baru "pozabljenega" iphona 4. Ko je pred tedni prišla v javnost vest, da so založili tudi prototip iphona 5, se je ekipa nemudoma lotila odgovornega razvijalca in mu grozila s postopki za izgon iz ZDA.