V nadaljevanju preberite: 

• Letošnje leto bo eno od dveh najtoplejših let od začetka sistematičnih meritev.
• Človeštvo še nikoli ni bilo izpostavljeno takšnim izzivom. 
• Klimatolog prof. dr. sc. Branko Grisogono opozarja, da nismo dovolj pripravljeni na prihajajoče izzive.

"Ni običajno, da je na Hrvaškem konec avgusta tako vroče. To so novi trendi. To bo eno od dveh najtoplejših let, odkar obstajajo sistematične meritve, kar je več kot 150 let, skoraj 200. Prve projekcije od pomladi kažejo, da se bližamo najtoplejšemu poletju doslej, in temu splošnemu segrevanju ni videti konca. Razloga sta dva – nenehno naraščanje toplogrednih plinov zaradi uporabe fosilnih goriv in naravno podnebno nihanje, tako imenovani El Niño, ki v povprečju segreva svet," je za Jutarnji list povedal meteorolog, klimatolog in atmosferski fizik prof. dr. sc. Branko Grisogono, upokojeni profesor dinamične meteorologije na Oddelku za geofiziko Fakultete za naravoslovje in matematiko v Zagrebu.

"Lažje je prenesti dva dni pri 40 stopinjah kot pet tednov pri 38 stopinjah. Nadpovprečne temperature se pričakujejo na Hrvaškem in vsaj v polovici Evrope septembra in v naslednjih mesecih do februarja, povprečje pa je obdobje od leta 1993 do 2016. Prisotni bodo kratki hladni valovi. Med dvema in štirimi stopinjami nad povprečjem bo," razkriva de Grisogono in potrjuje, da ni več nenavadno, da je temperatura v Zagrebu za božič 15 ali 17 stopinj.

Foto: Profimedia vročinski val vročina sonce

Tveganje suše in požarov se povečuje

Opozarja tudi na še vedno veliko nevarnost požarov. Tla ostajajo suhega, gorljivega materiala pa je veliko. Dodaja da, še nismo razvili tehnik preventivne zaščite pred velikimi požari. "Tveganje suše in požarov se nenehno povečuje, Sredozemlje pa je eno najbolj ogroženih območij na planetu. Je zaprto morje z dvema majhnima izhodoma, Sahara se širi, spreminja se splošna cirkulacija ozračja in oceanov," poudarja Grisogono.

"Topel tropski in subtropski zrak se premika proti Antarktiki na južni polobli in Arktiki na naši severni polobli. Pred 10.000 leti Sahare ni bilo in postaja vse večja. Večina odvečne toplote, 90 odstotkov, konča v oceanih in morjih, približno 3 do 5 odstotkov se porabi za taljenje ledenikov, kar je privedlo do katastrofe v Nepalu, ozračje pa prevzame le 1 do 2 odstotka," pojasnjuje Grisogono.

Cirkulacija v Jadranskem morju je oslabela, zato to postaja vse toplejše. "Zgornji del Jadrana se širi in poglablja. Standardnih burij, ki bi ohladile morje, je vedno manj. Človeštvo še nikoli ni bilo izpostavljeno takšnim izzivom. To je močnejše od vseh svetovnih vojn doslej," trdi de Grisogono. Dodaja, da taljenje ledenikov zmanjšuje odboj kratkovalovnega sončnega sevanja, zato tla absorbirajo več sevanja in postanejo rahla, v rekah in jezerih pa je manj sladke vode in gladina vode pada. Meni, da moramo zato saditi nove, bolj odporne vrste.

Foto: Profimedia Jadransko morje - Cavtat

"Politiki ne storijo dovolj"

"99-odstotno smo prepričani, da je globalno segrevanje posledica človekovega delovanja. Globalnega segrevanja ne moremo ustaviti, lahko pa ga upočasnimo, razširimo in se hitro prilagodimo. Preživijo tisti, ki se najhitreje prilagodijo. Vsako leto se sprošča vedno več toplogrednih plinov. K temu pomembno prispevajo tudi vojne. Politiki, zlasti glavni akterji, ne storijo dovolj. Za največje tankerje se proizvaja najslabše kurilno olje. Arktika je za ladje prevozna skoraj vse leto. Ne storimo dovolj in postopoma se bližamo vse slabšemu scenariju za konec tega in naslednjega stoletja," opozarja de Grisogono.

Grisogono trdi, da bodo hladne in snežne zime pri nas bolj izjema kot pravilo. Za Hrvaško napoveduje, da bo v prihodnjem imela superpoletja, čudovito pomlad in verjetno jesen, ne bo pa več zime, kot smo jo poznali. "Imeli bomo do tri vdore hladnega zraka, ponekod bo zapadel meter snega, a ga bo v enem tednu zmanjkalo. Ko sem bil otrok, je bil sneg na tleh tri do štiri mesece," napoveduje de Grisogono.

dezurni@styria-media.si