Skupaj z razvpitim krvnikom in bratrancem diktatorja Sadama Huseina so sodili tudi podpredsedniku iraške vlade v času Sadamovega režima Tareku Azizu, vendar je  sodišče slednjega oprostilo.

Obsodbe al Madžida

Al Madžid je bil že junija 2007 obsojen na smrt, ker je leta 1988 ukazal pomor na deset tisoče Kurdov. Iraške sile so pomor izvedle s kemičnim orožjem, od koder je prišel tudi njegov vzdevek Kemični Ali. Drugo smrtno kazen je dobil zaradi zatrtja šiitskega upora po koncu prve zalivske vojne leta 1991.

Al Madžid je leta 1999 ukazal iraški vojski, naj vkoraka na šiitska območja v Bagdadu in ustavi zbiranje vernikov, ki so se množično udeleževali petkovih molitev po uboju verskega voditelja Mohameda Sadeka al Sadra. Vojaki so začeli streljati na ljudi, med boji pa so uničili številne domove.

Po pričevanju enega od očividcev, Jaserja Alija al Va'ilija, so vojaki najprej zaprli ulice v tem revnem predelu Bagdada, ki se zdaj imenuje Sadr City, in pred mošejo začeli ustavljati ljudi. "Potem so začeli streljati, videl sem ljudi, kako so padali na tla. Vesel sem, da je pravici zadoščeno," je Al Va'ili pospremil razsodbo. V spopadu je umrlo več deset šiitskih vernikov.

Sodišče je sklenilo, da je al Madžid kriv, in ga obsodilo na smrt z obešanjem, ta pa se nad razsodbo ni odzval niti z besedo in ni pokazal prizadetosti. Od štirinajstih soobtoženih v procesu so na smrt obsodili še dva, štiri pa so kaznovali z dosmrtnim zaporom.