Finančni ministri držav v območju evra so v zgodnjih jutranjih urah na izrednem zasedanju v Bruslju potrdili dogovor trojke mednarodnih posojilodajalcev in Cipra o programu do desetih milijard evrov pomoči tej državi. Najpomembnejša razlika v primerjavi s prvotnim dogovorom je, da so zdaj zavarovane vse vloge do sto tisoč evrov.
"Z zadovoljstvom naznanjam, da je dosežen nov dogovor, pot do njega je bila težka," je povedal šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem. Dogovor, dosežen danes, bi lahko bil po njegovih besedah sklenjen že v prvo, a ni bil, ker ni bilo političnega soglasja za to. Tako imamo zdaj "boljšo rešitev v slabših okoliščinah," je pristavil.
Drugo največjo banko bodo zaprli
Tokratna rešitev je po besedah šefa evroskupine boljša zato, ker je osredotočena na najbolj pereče probleme na otoku, ki so nakopičeni v dveh največjih ciprskih bankah. Predvideva namreč zaprtje najbolj problematične, druge največje ciprske banke Laiki, ki je "ni mogoče rešiti", in prestrukturiranje največje banke Bank of Cyprus.
Banko Laiki bodo razgradili takoj, in sicer na "dobro" in "slabo" banko. Zavarovane vloge, torej vloge do sto tisoč evrov, bodo prenesli v Bank of Cyprus. Delničarji, imetniki obveznic in nezavarovani vlagatelji v Laiki pa bodo izgubili vse. Ta rešitev bo po Dijsselbloemovih besedah prinesla 4,2 milijarde evrov.
Tudi veliki varčevalci, imetniki obveznic in delničarji v Bank of Cyprus bodo utrpeli izgube, a za zdaj ni jasno, kolikšne. To bodo ciprske oblasti in trojka dorekli v prihodnjih tednih. A pomembno je, da mora imeti banka devet odstotkov kapitala, je pojasnil Dijsselbloem.
Bančni sektor bo prepolovljen
"Rešitev je salomonska. Denar ne bo šel za reševanje bank in obseg ciprskega bančnega sektorja bo prepolovljen na povprečje glede na BDP," so dogovor opisali viri v Bruslju.
Do deset milijard evrov pomoči namreč Ciper ne bo mogel porabiti za dokapitalizacijo bank.
Spornega davka na bančne vloge ni več
Dogovor ne vključuje več spornega davka na bančne vloge, zato po navedbah ciprskega predsednika Nikosa Dijsselbloema njegova potrditev v ciprskem parlamentu ni potrebna.
Šefica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde je ocenila, da je to "najboljši možni dogovor" v danih okoliščinah in izpostavila tri vidike: program je osredotočen na reševanje problemov v dveh največjih bankah, breme je porazdeljeno med Evropejce in Ciprčane ter na ciprski strani med davkoplačevalce in nezavarovane varčevalce v omenjenih dveh bankah.
Globalna elita je sada dokazala da su sve maske pale, i da će krenuti na veliku hrpu novca misleći da …