Ameriški predsednik Donald Trump mora sprejeti najtežjo odločitev od začetka vojaških napadov na Iran konec februarja - ali v konflikt poslati tudi kopenske enote. Ta poteza bi lahko odločila tako izid vojne kot njegovo politično prihodnost.

Pritisk na Belo hišo narašča

Vojna vstopa v četrti teden, pritisk na Belo hišo pa se stopnjuje. Gospodarske posledice, predvsem zaradi blokade Hormuške ožine, skrbijo republikance, ki Trumpa pozivajo k jasni izhodni strategiji. Pred novembrskimi volitvami si mnogi ne želijo dolgotrajnega konflikta. Trump sicer javno zatrjuje, da kopenskih sil ne namerava poslati, a hkrati poudarja, da so "vse možnosti na mizi".

Cilji ZDA in Izraela pa se medtem vse bolj razhajajo. Medtem ko Washington poudarja vojaške cilje, želi izraelski premier Benjamin Netanjahu širši obračun z iranskim vodstvom. Ameriški politični časovni okvir je bistveno krajši, zato obstaja možnost, da bi Trump konflikt preprosto razglasil za zmago in ga zaključil, tudi brez popolne izpolnitve ciljev, ocenjujejo analitiki.

Foto: Profimedia Donald Trump in Benjamin Netanjahu Delni uspehi, ključni cilj pa še vedno ni izpolnjen

ZDA in Izrael so zadali hud udarec iranski vojski - uničili so del mornarice, raketnih sistemov in brezpilotnikov. A ključni cilj ostaja nedosežen: Iran še vedno ohranja sposobnost razvoja jedrskega orožja. Po ocenah obveščevalcev znanja in tehnologije ni mogoče uničiti z bombardiranjem.

V ozadju naj bi administracija preučevala dve nevarni operaciji: zavzetje ključnega naftnega otoka, kar bi zahtevalo kopenske sile ali zaseg obogatenega urana, kar bi lahko povzročilo tudi radioaktivno tveganje. Obe možnosti pomenita veliko eskalacijo konflikta.

Zavezniki ZDA poleg tega opozarjajo, da bi lahko vojna dosegla nasproten učinek - Iran bi se po koncu konflikta še hitreje usmeril v razvoj jedrskega orožja kot odvračilnega sredstva. 

Slovenija Slovenija se je pridružila ostri potezi proti Iranu

dezurni@styria-media.si