Nekdanji ameriški državni sekretar v administraciji Richarda Nixona, danes 93-letni Henry Kissinger je strokovnjak, h kateremu so se po nasvete obračali številni ameriški in tudi tuji politiki. Žid, rojen v Nemčiji leta 1923 je v begu pred nacizmom v ZDA emigriral leta 1938 in postal Američan.

Ameriško diplomacijo je vodil v času hladne vojne, zaslužen je za ameriško približevanje Kitajski v začetku 70-tih, zaključil je mirovni sporazum, s katerim je bilo končano ameriško posredovanje v Vietnamu, zaradi česar je leta 1973 dobil Nobelovo nagrado za mir. Delil si jo je s severnovietnamskim komunistom Le Duc Thojem.

Med nedavno volilno kampanjo je nasprotoval izvolitvi Donalda Trumpa za ameriškega predsednika, v intervjuju tik pred volitvami je odkrito podprl Hillary Clinton, ki je po njegovem mnenju zagovornica "tradicionalnega modela Amerike, odprte svetu in mednarodnim odnosom".

Donald Trump je po razgovoru z njim povedal, da Kissingerja globoko spoštuje in da je hvaležen, ker se je bil pripravljen sestati z njim. Po poročanju ameriških medijev sta sogovornika govorila o Kitajski, Rusiji, Iranu in Evropski uniji ter ključnih aktualnih vprašanjih svetovne politike.

Novoizvoljeni predsednik ZDA Donald Trump je sicer v sredo sporočil, da se je skupaj z novoizvoljenim podpredsednikom Mikeom Pencom doslej po telefonu pogovarjal z 29 svetovnimi voditelji in uglednimi osebnostmi, med katerimi za zdaj na seznamu ni nikogar iz domovine njegove soproge Melanie, poroča STA.

Med drugim se je pogovarjal z britansko premierko Thereso May in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Na sredinem seznamu, iz katerega ni razvidno ali gre za telefonske pogovore s Trumpom ali Pencom ali obema hkrati, pa so še turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, indijski premier Narendra Modi, kanadski premier Justin Trudeau, argentinski predsednik Mauricio Macri, predsednik Kitajske Xi Jinping in drugi.

dezurni@zurnal24.si