V nadaljevanju preberite:

• Drona naj bi v treh urah spodbudila 71 milijonov litrov padavin.
• Padavine so se razporedile na približno 250 kvadratnih kilometrih.
• Tehnologija bi lahko pomagala območjem, ki jih pesti suša.

Ameriško zasebno podjetje Rainmaker trdi, da je s posebej prilagojenimi droni v samo treh urah povzročilo približno 71 milijonov litrov dodatnih padavin nad Aljasko. V dolinah je voda tla dosegla predvsem kot dež, v višjih predelih pa kot sneg. 

Milijoni litrov, na tleh pa le rahlo pršenje

Rainmaker je 23. avgusta nad polotokom Kenai izvedel deset poletov, združenih v sedem usklajenih misij sejanja oblakov. Drona sta na višini med približno 3500 in 4200 metri v oblake izpustila 19 bakel s skupno 374 grami srebrovega jodida.

Podjetje ocenjuje, da je zaradi posega nastalo od 45 do 65 acre-feet dodatnih padavin, povprečna ocena pa znaša 57,6 acre-feet oziroma nekaj več kot 71 tisoč kubičnih metrov vode. To je približno 19 milijonov ameriških galon oziroma 71 milijonov litrov.

To zveni ogromno, vendar so se padavine razporedile na območju, velikem približno 250 kvadratnih kilometrov. Človek na tleh bi poseg občutil kvečjemu kot pršenje oziroma rahel dež, ne kot silovit naliv, poroča USA Today.

Kako lahko nekaj sto gramov snovi povzroči toliko padavin?

Drona sta srebrov jodid izpuščala v natančno določenih časovnih presledkih in vzorcih. Srebrov jodid namreč ne ustvarja vode iz nič. Sejanje je mogoče samo v že obstoječih hladnih oblakih, ki vsebujejo podhlajene vodne kapljice, torej tekočo vodo s temperaturo pod lediščem.

Štajerska "Ko vsi drugi piloti zaradi nevihtnih oblakov pristajajo, mi vzletimo"

Delci srebrovega jodida v takšnem oblaku spodbudijo nastajanje ledenih kristalov, smo poročali. Ti rastejo, postanejo težji in začnejo padati kot sneg, na poti skozi toplejše plasti ozračja pa se lahko stopijo v dež.

Rešitev za vse hujše suše?

Zanimanje za umetno ustvarjanje padavin se povečuje predvsem na zahodu Združenih držav Amerike, kjer dolgotrajne suše ogrožajo oskrbo s pitno vodo, kmetijstvo in proizvodnjo električne energije. Rainmaker želi tehnologijo v prihodnjih mesecih uporabiti na območju porečja reke Kolorado in Velikega slanega jezera. Cilj je povečati količino snega v gorah, saj snežna odeja deluje kot naravni rezervoar, pozimi shranjuje vodo, ki se spomladi in poleti steka v reke in zbiralnike.

Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da samo umetno ustvarjanje vremena ne more rešiti krize pomanjkanja vode. Lahko zgolj nekoliko poveča količino padavin ob primernih vremenskih razmerah, ne more pa nadomestiti varčevanja z vodo in dolgoročnega prilagajanja na sušo.

Tehnologija, ki še vedno razdvaja javnost

Umetno ustvarjanje vremena ni nova zamisel. Prvi poskusi segajo v štirideseta leta prejšnjega stoletja, danes pa tehnologijo uporabljajo v več državah. Kljub temu ostaja kontroverzna, saj namerno poseganje v vreme pri delu javnosti vzbuja strah in spodbuja teorije zarote.

Nekatere ameriške zvezne države so umetno ustvarjanje vremena že prepovedale ali pa razmišljajo o prepovedi, medtem ko ga druge uporabljajo za povečevanje snežne odeje.

Znanstveniki poudarjajo, da ima tehnologija precej omejen doseg. Ne more ustvariti velikanskega neurja iz nič, preusmerjati vremenskih sistemov na velike razdalje ali povzročiti ekstremnih poplav daleč od območja izvajanja. Upravljavci se praviloma izogibajo tudi oblakom, pri katerih bi že sicer obstajala nevarnost poplav.

dezurni@styria-media.si