4. maja 1980 je umrl dolgoletni jugoslovanski voditelj in maršal Josip Broz Tito in v naslednjih desetih letih so vsakega 4. maja ob 15.05 po celi državi zatulile sirene. Vsi, ki so bili tedaj na javnih površinah, so morali obstati. V televizijskih poročilih so prikazovali znamenito televizijsko objavo iz leta 1980, ki se je začela z besedami: "Umrl je tovariš Tito." Nato je sledila reportaža iz Hiše cvetja, kjer so različne delegacije z maršalovo vdovo Jovanko Broz na čelu položile venec.

Prav tako so televizije prikazale znamenit posnetek s tekme med Hajdukom in Crveno zvezdo, ko je cel stadion z igralci vred točil solze za Titom.

V šolah so na ta dan brali kratke zgodbe o življenju in smrti "največjega sina jugoslovanskih narodov in narodnosti". Od šolarjev se je seveda pričakovalo, da poznajo vse ključne mejnike maršalovega življenja.

29 let po Titovi smrti nobena od držav nekdanje Jugoslavije ne obeležuje na uradni ravni obletnice njegove smrti, kljub temu pa je maršalov duh še kako prisoten v javnem življenju. V Sloveniji nazadnje zaradi poimenovanja ulice po Titu v Ljubljani, na Hrvaškem pa zaradi nedavnih besed predsednika Stipeta Mesića na nedavni komemoraciji v nekdanjem koncentracijskem taborišču Jasenovac, ko je dejal, da "protifašistična borba ni bila zločinska, njen voditelj Tito pa ni bil zločinec."

	Če je ta človek ključavničar, jaz nisem britanska kraljica. Elizabeta II., po srečanju s Titom

Josip Broz Tito, sin slovenske matere in hrvaškega očeta, se je rodil v Kumrovcu leta 1892. Uradno 25. maja, ki se je v nekdanji Jugoslaviji praznoval kot dan mladosti, neuradno pa 7. maja. Tito, izučen ključavničar, se je boril med prvo svetovno vojno, bil ranjen in prebegnil na rusko stran. V domovino, tedaj Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, se je vrnil leta 1920. Legenda pravi, da se iz tedaj komunistične Rusije ni vrnil pravi Broz, ampak podtaknjen ruski agent.

Takoj se je včlanil v komunistično partijo in 17 let kasneje postal njen generalni sekretar. Narodnoosvobodilni boj med drugo svetovno vojno je potekal pod njegovim vodstvom. Osnovno idejo narodne osvoboditve je združil z izvedbo komunistične revolucije.

Svetovne simpatije, še posebno zahodne, si je Tito pridobil s svojo vlogo med drugo svetovno vojno, še bolj pa z "ne", ki ga je leta 1948 izrekel Stalinu. Doma je pustil uvedbo tako imenovanega socialističnega samoupravljanja, na mednarodni sceni je bil pobudnik gibanja neuvrščenih.

Tito je bil pokopan 8. maja 1980 v beograjski Hiši cvetja, ki so jo zgradili čez noč. Njegov pogreb je bil velika politična manifestacija, saj se ga je udeležilo 2009 delegacij iz 127 držav.

Omenimo še, da je bil Tito (uradno) poročen štirikrat. Danes sta živi še Hertha Haas in Jovanka Broz.