Tarča napada naj bi bila linearna proizvodno-dispečerska postaja ruskega državnega naftovodnega podjetja Transneft. Gre za obsežen kompleks, ki se razprostira na 216 hektarjih in ima 71 rezervoarjev s skupno zmogljivostjo 1,6 milijona kubičnih metrov nafte. Po navedbah The Moscow Times fotografije očividcev kažejo poškodbe najmanj enega od tamkajšnjih objektov, satelitski posnetki Nase pa so zaznali velik oblak dima nad območjem.
Postaja ima pomembno vlogo pri oskrbi ruskega naftnega sistema. Vanjo priteka surova nafta iz zahodne Sibirije, Tatarstana, Orenburške oblasti in Kazahstana. Od tam jo usmerjajo proti dvema rafinerijama ter na izvozni naftovod Družba, po katerem nafta potuje tudi proti evropskim trgom, pisanje Moscow Timesa povzema hrvaški Jutarnji list.
Posledice napada so občutili tudi v Kazahstanu. Tamkajšnje ministrstvo za energetiko je v torek sporočilo, da so ponovno vzpostavili tranzit nafte po naftovodu Atyrau–Samara, ki je bil po napadu z droni začasno ustavljen. O ponovnem zagonu je poročal Reuters.
Medtem je Rusija v noči na 3. november izvedla obsežen raketni napad in napad z brezpilotnimi letalniki na Ukrajino. Po poročanju portala Kyiv Post so bile tarče energetska infrastruktura, stanovanjske stavbe in zdravstvene ustanove v več regijah. Ruske sile naj bi uporabile strateške bombnike Tu-160 in Tu-95MS, s katerih so izstrelile manevrirne rakete, poleg tega pa še balistične rakete in drone vrste Shahed.
Med najbolj prizadetimi mesti je bil Harkiv. Ruski napad je poškodoval zdravstveno ustanovo v mestni četrti Nemišljanski. Župan Ihor Terehov je sporočil, da je bilo v bolnišnici in okoliških stavbah razbitih oziroma poškodovanih več kot tisoč oken. Eksplozije so odjeknile tudi v Dnipru, Žitomirju in drugih mestih.
Napadi na energetsko infrastrukturo so povzročili tudi izredne prekinitve dobave električne energije v Kijevu, Kijevski in Dnipropetrovski oblasti. Poljska je zaradi obsežnih ruskih napadov v sosednji državi svoje letalske sile postavila v stanje pripravljenosti.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napade označil za dokaz, da Moskva ne želi umirjanja razmer niti resničnega napredka proti miru. Medtem so iz Ukrajine poročali tudi o smrtonosnem ruskem napadu na šolo v Komišuvahi v Zaporiški regiji, kjer naj bi po navedbah lokalnih oblasti umrlo najmanj 26 ljudi. V času, ko se nadaljujejo napadi na obeh straneh, ostaja negotova tudi usoda napovedanih pogovorov med Rusijo in Ukrajino ob posredovanju ZDA.
dezurni@styria-media.si