Tudi premier Janez Janša je prepričan v uspeh in si ne predstavlja, da bi lahko katera članica preprečila dogovor, ki naj bi zagotovil učinkovitejše delovanje EU po veliki širitvi s 15 na 27 članic v zgolj treh letih. " Res je nekaj dodatnih predlogov, ki se zdijo kot ultimati, vendar si ne predstavljam, da bi kdor koli zaradi nekih pomembnih, a zagotovo ne usodnih vprašanj, postavljal pod vprašaj uspeh te medvladne konference, ki mora potrditi osnutek reformne pogodbe," je pojasnil Janša.

Socrates je pojasnil, da težav na poti do dogovora o novi pogodbi ni prav veliko. Tudi sodelovanje z Veliko Britanijo, ki si je v pogodbi izborila nekaj izjem, je Socrates označil za "koristno". Britanski premier Gordon Brown je sicer pred pričetkom zasedanja izpostavil, da je njegov cilj na pogajanjih o pogodbi zaščititi britanske nacionalne interes. Sicer pa Britanci niso edini, ki opozarjajo na svoje težave. Poljska bo po pričakovanjih v pogajanjih zahtevala mesto stalnega generalnega pravobranilca na Sodišču Evropskih skupnosti. Bolgarija lahko sproži vprašanje zapisa skupne evropske valute evro, Avstrija pa vpisovanje tujih študentov na svoje univerze. Italija pa je nezadovoljna s številom poslancev, ki naj bi jih imela v prihodnji sestavi Evropskega parlamenta.

Nasprotno pa več udeležencev vrha ni prepričanih, da bo dosežen tudi dogovor o novi razdelitvi sedežev v prihodnjem mandatu Evropskega parlamenta, kot je v skladu z novo pogodbo predvideno zmanjšanje števila poslancev s 785 na 750. Predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering je dejal, da bo nova razdelitev sedežev v Evropskem parlamentu veljala le, če bo uveljavljena nova pogodba.

Dogovor o večji prožnosti na trgu dela
Pred pričetkom vrha je potekal tripartitni socialni vrh, na katerem so evropski socialni partnerji prvič doslej predstavili skupno analizo ključnih izzivov, ki čakajo evropske trge dela. Dogovorili so se o skupnih načelih prožne varnosti, ki vključujejo prilagodljivost oziroma prožnost na trgu dela, več boljših delovnih mest, večjo zaposljivost, več izobraževanja, vseživljenjsko učenje, usklajevanje poklicnega in družinskega življenja ter tudi večjo produktivnost. Dogovor naj bi jih potrdili decembra letos, pri čemer pa bodo upoštevali " posebnosti posameznih držav članic EU", je pojasnila ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman, ki se je srečanja udeležila skupaj s premierjem Janšo. Na ulicah Lizbone so ob tem potekali množični protesti proti prožni varnosti.

Ljudje za referendum
Nova pogodba EU naj bi zagotovila učinkovitejše delovanje EU po veliki širitvi. Po načrtih voditeljev držav članic naj bi pogodbo ratificirali v nacionalnih parlamentih, ne pa na referendumih. Po pisanju britanskega časnika Financial Times sicer okoli 70 odstotkov vprašanih Britancev, Francozov, Nemcev, Italijanov in Špancev želi o novi pogodbi, ki naj bi nadomestila spodletelo ustavno pogodbo EU, odločati na referendumu.