" Šele ko bodo ameriški okupatorji zapustili državo, se lahko začnemo pogovarjati o razoroževanju Mahdijeve vojske", je svojo odločitev utemeljil al Sadr. Iraški premier Nuri al Maliki je al Sadrovim borcem pred tem postavil rok do osmega aprila, do katerega lahko položijo orožje, brez da bi jih preganjali zaradi njihovega vojaškega angažmaja proti vladnim silam.

	Upornikom ne bomo popustili. To je naša finalna bitka. Nuri al Maliki, iraški premier

Medvedja usluga Američanov iraški vladi
Oboroženi konflikt med šiitskimi uporniki in iraško vojsko pa se med tem poglablja. V spopade se čedalje bolj vpletajo vojaške enote okupatorskih držav. Ameriška letala so v Basri in Bagdadu bombardirala pozicije upornikov. Iraška vojska pa je s tanki in ob pomoči britanskih enot vdrla v pristaniško mesto Basra na jugu Iraka. Iz mesta poročajo o hudih bojih, ki naj bi samo danes zahtevali okoli 50 žrtev. O oboroženih spopadih sicer poročajo z domala vseh večjih mest na pretežno šiitskem jugu države. Od začetka bojev naj bi skupno umrlo že preko 200 ljudi.

Kot kaže, aktivnejša vloga okupacijskih enot v spopadu šiitov bolj kot vladi koristi al Sadru. Več deset vladnih vojakov in policistov naj bi že prestopilo na stran upornikov.

Napetost pred lokalnimi volitvami
Bližajoče se lokalne volitve so verjetno tisti vzrok, ki botruje aktualnim krvavim trenjem med šiiti. Na eni strani so zmerni šiiti, ki se zavzemajo za sodelovanje z Američani in obvladujejo iraško vlado, njim nasproti pa so radikalnejši šiiti pod vodstvom al Sadra, ki si želijo čimprejšnjega odhoda tujih enot iz države. Slednji so tudi pod velikim vplivom Irana. Obe struji si želita pred volitvami utrditi pozicije, še posebej v Basri, ki je obdana z bogatimi naftnimi nahajališči.