Turški premier Tayyip Recep Erdogan je na ministrski konferenci iraških sosed, ki je potekala v Carigradu, v luči napetosti zaradi dejavnosti Kurdske delavske stranke (PKK) ob iraško-turški meji pozval k takojšnjim ukrepom proti "terorističnim" skupinam, ki uporabljajo Irak kot bazo za napade na sosednje države. " Dejstvo, da teroristične organizacije, ki imajo bazo v določenih predelih Iraka, povzročajo škodo sosednjim državam, zahteva takojšnje in resne ukrepe," je Erdogan dejal v uvodnem govoru na konferenci, na kateri je prevladovalo vprašanje kurdskih upornikov.

Iraški premier Nuri al Maliki je medtem obljubil, da bo njegova država sodelovala s sosedami v boju proti terorizmu. Na konferenci je dejal, da se zavedajo, kako veliko grožnjo predstavljajo uporniki, da so se odločili zapreti pisarne PKK v Iraku in da bodo nadzirali člane PKK. Iraški premier je tako obljubil, da bo sodeloval s Turčijo v njenem boju proti PKK. "Teroristi ne smejo uporabljati turške zemlje za napad na nedolžne ljudi v drugih državah,˝ je še dejal.

Ameriška državna sekretarka Condoleezza Rice se je v Istanbulu srečala s turškim zunanjim ministrom Ali Babacanom in iraškim zunanjim ministrom Hosijarjem Zebarijem. © Reuters

Irak priskočil na pomoč Turčiji
Iraška vlada je pri kurdskem vprašanju pripravljena priskočiti na pomoč Turčiji, saj je že napovedala aretacijo vodstva kurdske delavske stranke (PKK). To je ob zasedanju Konference o Iraku, ki poteka te dni v Istanbulu dejal predstavnik za odnose z javnostmi iraške vlade Ali al-Dabbagh . ˝Irak je pripravljen aretirati vodje Kurdske delavske stranke, ki sever Iraka uporabljajo kot bazo za pripravo na napade v Turčiji,˝ je dejal al-Dabbagh. Ali bi pri tem lahko šlo tudi za vojaško akcijo zoper kurdske upornike pa je al-Dabbagh odgovori, da ˝vse je mogoče in da je to tudi v načrtu.˝

Pritisk na upornike tudi s strani Kurdistana
Vse večji pritisk na kurdske upornike je začela izvajati tudi regionalna vlada Kurdistana na severu Iraka, ki je že napovedala, da bo zaprla pisarno Kurdske demokratične stranka za razvoj, ki simpatizira s PKK. Po besedah vodje glavne pisarne kurdskega predsednika Masouda Barzanija, Fouada Hussaina stranka ni imela dovoljenja za svojo delovanje. Prav pomoč Kurdistana je ključna za uspeh vlade v Bagdadu za zatiranje kurdskih upornikov, saj ima iraška vlada zelo majhen vpliv na to avtonomno iraško regijo.

Turško-kurdska kriza zasenčila konferenco o Iraku

Generalni sekretar OZN Ban ki Mun je Anakaro in Bagdad pozval k zavarovanju skupne meje, da bi preprečili prehajanje upornikom PKK . © Reuters

Kriza med Turčijo in kurdskimi uporniki je sicer popolnoma zasenčila Konferenco o Iraku in o izboljšanju varnosti v tej državi, ki ta konec tedna poteka v Istanbulu. ˝Naš cilj je imeti tak Irak, kjer bo vladala stabilnost ter varnost in kjer ne bodo nastajale grožnje napram drugim državam, ˝ je dejal turški premier. Turčija je sicer na mejo z Irakom že namestila več kot 100.000 vojakov za morebiten napad na 3000 kurdskih upornikov. Tega pa med drugim želijo preprečiti Združene države Amerike, saj se bojijo, da bo napad še dodatno destabiliziral razmere v Iraku. Kakšno pomoč lahko na koncu Turčija dejansko pričakuje od ZDA pa bo jasno po ponedeljkovem srečanju ameriškega predsednika Georga Busha in turškega premiera Erogana v Washingtonu.

Da je potrebno spor med Turčijo in Kurdi obravnavati z vso resnostjo je bil na konferenci mnenja tudi generalni sekretar OZN Ban Ki Mun in ob tem dejal, je ˝nedopustno˝ , da PKK uporablja Irak kot izhodišče za napade na Turčijo. Ankaro in Bagdad je ob tem pozval k zavarovanju skupne meje, da bi preprečili prehajanje upornikom PKK.

Z dekleracijo do ustavitve nasilja v Iraku

Turčija je na mejo z Irakom že poslala 100.000 vojakov za morebiten napad na kurdske upornike. © AFP

Deklaracija, ki naj bi jo ministri sprejeli ob koncu današnje konference, naj bi med drugim pozvala k ustavitvi vseh ˝terorističnih˝ aktivnosti v Iraku. Osnutek deklaracije po navedbah neimenovanega turškega vira blizu pogovorom predvideva, da bo konferenca pozvala k ustavitvi vseh ˝terorističnih˝ aktivnosti v Iraku, apelirala na Irak, naj izboljša sodelovanje s sosednjimi državami glede boja proti terorizmu, ter pozvala k skupnemu nadzoru skupnih meja in k ustavitvi tihotapljenja orožja v in iz Iraka. Osnutek naj bi tudi predvideval večjo vlogo Združenih narodov v Iraku.