"Ko smo presenečeni poslušali njegovo izjavo o odpovedi, nas je zajela žalost. Žalost, ker izgubljamo očeta, podobna občutku osirotelosti. Pa vendar smo to dejanje sprejeli z velikim spoštovanjem," kardinal Franc Rode opisuje trenutek, ko je skupaj s 60 kardinali med prvimi izvedel, da se Benedikt XVI. po osmih letih papeževanja odpoveduje funkciji. Odstopil bo 28. februarja ob 20. uri; znotraj vatikanskih krogov, kjer sta za odstop vedela le dva človeka, pa že iščejo naslednika.

Konec evropske vladavine

Že ob smrti prejšnjega papeža Janeza Pavla II. je bilo veliko ugibanja, ali bo nov prišel iz druge celine. "Ameriški škofi razmišljajo povsem drugače kot evropski, katolištvo bodo hoteli narediti zelo aplikativno. V Latinski Ameriki poudarjajo socialni vidik, afriška in azijska Cerkev imata svoje lastnosti," razlaga dekan teološke fakultete Christian Gostečnik. "Verjetno je končno prišel čas, da pride nekdo od zunaj in prevetri evropsko Cerkev," dodaja.

Nepredvidljiva izvolitev

Gostečnik pravi, da je težko napovedati, kdo bo na koncu papež, in opozarja na primer papeža Janeza XXIII.: "Izvolili so ga, ker so potrebovali nadomestnega papeža. Ko je napovedal koncil, da bi prevetril temeljne ideje Cerkve, so dejali, da verjetno potrebuje zdravnika. V štirih letih papeževanja je naredil totalno revolucijo Cerkve." Na konklave pridejo kardinali z vsega sveta. "Pred očmi imajo prednostne naloge Cerkve. V igri bodo vsi, tudi kardinal Rode," dodaja.

Iskanje popolne mešanice

Benedikt XVI. v cerkvenih krogih predstavlja trdo linijo, saj je odločen nasprotnik ženskih duhovnic in homoseksualnosti. "Če je bil prejšnji papež aplikativen, odprt do ljudi, je Benedikt znan po tem, da je globoko teološko in teoretsko posegel v stvarnost Cerkve. Marsikaj, kar je Janez Pavel II. naredil v socialnem smislu, je postavil v strukturne okvirje. Za nekom, ki je vizionar, vedno pride strateg," pravi Gostečnik. Meni, da bo naslednji papež zato nekdo, ki bo povezoval lastnosti zadnjih dveh papežev.

Začetek teorije zarot

Benedikt XVI. v odstopni izjavi razlaga, da je treba za vodenje Cerkve imeti tako telesno kot duševno moč: "Ta moč pa se je v zadnjih mesecih pri meni tako zmanjšala, da moram priznati svojo nesposobnost dobro opravljati službo, ki mi je bila zaupana."

Pestila naj ga ne bi nobena specifična bolezen, temveč naj bi 85-letnemu papežu zdravje pešalo na splošno. "Če so njegove telesne moči načete, tega nikakor ne moremo reči o njegovih intelektualnih sposobnostih," pravi Rode in dodaja, da bi v tem smislu lahko še opravljal svojo službo. Gostečnik opozarja, da se bodo zaradi nepričakovanega odhoda pojavile številne teorije zarote. "S tem, da napoveduje svoj odstop, razodeva veliko odgovornost, s katero je vedno vodil Cerkev, zato je to dejanje vredno vsega spoštovanja," pa pravi ljubljanski nadškof in metropolit Anton Stres. Gostečnik zaključuje, da je papež z odstopom pokazal, "da je le človek, ki ima svoje omejitve in jih upošteva. To je zelo pogumno, drzno dejanje in zgled za preostale."