Te države se namreč bojijo, da bo sprejetje zavezujočega protokola omejilo njihovo gospodarsko rast. Zaradi zavrnitve je Tuvalu zahteval in izsilil prekinitev pogajanj, vse dokler se zadeva ne reši.
Razcep v bloku razvijajočih držav (sprejetje protokola so zahtevale majhne otoške in revne afriške države) je sicer zelo nenavaden, saj imajo ponavadi te države enotno stališče.
Pogajalec Tuvaluja Ian Fry je povedal, da je njihova država zaradi podnebnih sprememb ena najbolj ogroženih na svetu, zato je njihova prihodnost odvisna prav od tega srečanja.
Fryjevo zahtevo je podprlo Združenje majhnih otoških držav, ki vključuje Cookove otoke, Barbados in Fiji, ter nekatere revne afriške države, med njimi Senegal, Kapverdski otoki in Sierra Leone.
Ponovno je bila vzpostavljena tudi zahteva, da se omeji rast povprečne globalne temperature na 1,5 stopinje Celzija in ustali koncentracijo toplogrednih plinov na 350 delcev na milijon in ne na 450, kot zahtevajo razvite države.
V Köbenhavnu prekinili pogajanja
Države, ogrožene zaradi klimatskih vplivov, so zahtevale sprejetje pravno bolj zavezujočega protokola od Kjotskega, kar pa so nekatere bolj razvite države v razvoju zavrnile.