V nadaljevanju preberite:

• Putin naj bi se bal, da bi poraz v vojni proti Ukrajini ogrozil njegovo oblast ali celo življenje.
• V delu ruske elite narašča nezadovoljstvo, saj vojna kljub ogromnim stroškom še vedno ne prinaša želenih rezultatov.
• Zaradi strahu pred porazom bi lahko Putin namesto umika izbral nadaljnje zaostrovanje konflikta, tudi z novimi napadi in sabotažami.

Kdaj naj bi Putin točno izrekel ta stavek in v kakšnem kontekstu, ni znano. Jasno pa je, da vojna za šefa Kremlja postaja vse večji notranjepolitični problem. Med Rusi narašča živčnost. Po raziskavi Kremlju naklonjene Fundacije za javno mnenje (FOM) je 53 odstotkov vprašanih dejalo, da v njihovem okolju vlada bolj nemirno razpoloženje.

"Car je gol"

Foto: Profimedia Vladimir Putin Še bolj mračno naj bi bilo razpoloženje v delu ruske politične elite. Po navedbah raziskave narašča nezadovoljstvo zaradi dejstva, da vojna že leta porablja ogromne količine virov, ne da bi Kremelj dosegel svoje cilje. Eden od virov je dejal, da ne glede na to, kako se bo vojna končala, skoraj pet let spopadov že samo po sebi pomeni neuspeh. Drug član elite pa je razmere opisal še bolj nazorno: vse bolj naj bi se krepil občutek, "da je car gol".

Putinov največji strah: konec vojne brez jasne zmage

Konec vojne brez jasnega uspeha ne bi pomenil le poraza Rusije, temveč bi lahko ogrozil tudi Putinovo oblast. Njegov minimalni cilj je popolno zavzetje Donbasa. Čeprav ruska vojska napreduje počasi, a vztrajno, je moral Kremelj rok za dosego tega cilja že večkrat prestaviti. Putin je od začetka vojne po podatkih Inštituta za preučevanje vojne (ISW) določil 15 rokov, a nobeden ni bil izpolnjen. Trenutni cilj je 31. december 2026.

Foto: Profimedia ukrajina "Boji se izgube oblasti"

Putinov strah pred porazom naj bi bil globoko zakoreninjen. Vojaški strokovnjak Gustav Gressel je že junija za BILD dejal: "Svoj notranjepolitični kapital je vložil v vojno, boji se izgube oblasti, če je ne bo dobil." Putin naj bi bil poleg tega pripravljen "žrtvovati svojo vojsko za uveljavitev svoje zahteve po zmagi".

Nevarnost je v tem, da bi lahko poraz Putina spodbudil k nadaljnjemu zaostrovanju razmer. Poleg še več hibridnih napadov in sabotaž proti podpornikom Ukrajine je tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova Veliki Britaniji nazadnje odkrito zagrozila, da bi lahko "britanski vojaški objekti v Ukrajini in zunaj nje" postali tarče.

Putinova dilema je jasna: umik bi lahko veljal za znak šibkosti, nadaljevanje bojev pa Rusijo stane vse več. Če Putin res verjame, da bi poraz ogrozil njegovo oblast ali celo njegovo življenje, bi mu lahko nadaljnje zaostrovanje razmer postalo privlačnejša možnost kot umik.

dezurni@styria-media.si