Tisočglava množica se je zbrala v glavnem mestu Libanona, da počastijo tri letnico uboja nekdanjega predsednika vlade Rafik Haririja. Medtem pa prav tako potekajo priprave na pogreb poveljnika Hezbolaha Imada Mughineya.

Zaradi tega se priravlja obširna varnostna operacija 8000 vojakov in varnostnih sil, da nebi prišlo do konfliktov med privrženci in nasprotniki Sirije. Dogodka sta za Libanon zelo neugodna, saj trenutno ni ne predsednika, ne delujočega parlamenta.

Prav tako je v stanju pripravljenosti izraelska vojska.

Naj spomnimo
Libanon je pretresalo eno najhujših notranjih nasilij od atentata na Rafik Haririja pred tremi leti. Njegov uboj je sprožil množičen domač in mednarodni pritisk, kar je povzročilo umik sirskih sil iz Libanona, ki so bile tam nameščene kar 29 let.

Hezbolah

Hezbolah je bil ustanovljen leta 1982 s strani skupine šiitskih muslimaskih klerikov po izraelski invaziji Libanona. V zadnjih letih se je razvil v pomembno politično in vojaško silo v Libanonu, še posebej po vojaških uspehih proti Izraelu.

Številni Libanonci so protestirali proti Hezbolahu ter Siriji in njenem vmešavanju v libanonske zadeve. Med prebivalstvom je naraščala napetost, ki pa jo je še bolj pudarila nedavna smrt poveljnika Hezbolaha Mughineya v Damasku, Siriji. Slednji je veljal za obveščevalnega šefa skritega krila Hezbolaha, ˝Islamski odpor˝.

Mughniyah je bil še pred Osamo bin Ladnom dolgo na prvem mestu ameriškega spiska najbolj iskanih zaradi napadov na izraelske in zahodne tarče. Vpleten naj bi bil v bombne napade na ameriško ambasado leta 1983, ameriške in francoske mirovne sile v Bejrutu in tudi bombardiranja izraelskega veleposlaništva v Buenos Airesu ter ugrabitve dveh zahodnjakov v Libanonu leta 1980. ZDA so ga obtožile tudi sodelovanja in načrtovanja pri ugrabitvi ameriškega letala leta 1985 in uboja ameriškega potnika.