Zasledovanje omogoča zbiranje podatkov o gibanju kitov grbavcev, njihovem življenjskem okolju in strukturi populacije ter omogoča njihovo spremljanje prek spletne strani, na kateri si lahko obiskovalci ogledajo podatke o vsakem posameznem kitu – njegov položaj, ime, fotografijo, dolžino in ali ima mladiča. Greenpeace bo podatke o kitih pošiljal z zamikom, da bo japonskim lovcem na kite preprečil določanje njihove lokacije.

''Kiti grbavci so opremljeni z oddajniki. Vsakemu kitu, ki ga opazimo, odvzamemo vzorce DNK; ni nam jih treba pobijati, da bi to dosegli, niti raniti nam jih ni treba,'' je povedal Greenpeacov raziskovalec Nan Hauser.

Japonci sicer načrtujejo, da bodo v vodah Antarktike med prihajajočim poletjem ulovili 50 grbavcev. Kritiki ob tem opozarjajo, da večina kitjega mesa konča v japonskih supermarketih in da Japonci redko objavljajo tovrstne raziskave.

Greenpeace, ki je projekt poimenoval Veliko zasledovanje kitov, jih bo spremljal na poti od voda južnega Pacifika, kjer se skotijo mladiči, do njihovega zaščitenega območja v vodah južnega Oceana. Greenpeace opozarja tudi na to, da japonski kitolovci ogrožajo turistične oglede kitov, ki so za nekatere revne države, kot je denimo Tongo, precejšen vir dohodka. ''Pacifiške otoške države so razvile opazovanje kitov v milijonsko industrijo, kitolov pa zdaj na kocko postavlja njihov dohodek,'' je dejal Nilesh Goundar iz avstralskega Greenpeacea.

Grbasti kiti so znani po pesmih, ki jih pojejo samci, in po akrobatskih vragolijah, zaradi česar so tako priljubljeni med turisti. Njihovo število ocenjujejo na 30.000 do 60.000, kar pa je le tretjina nekdanje populacije izpred obdobja kitolova, zato so še naprej označeni kot ogrožena vrsta.