Mineva deset let, odkar je umrla dobrotnica in Nobelova nagrajenka za mir, mati Tereza. Ob obletnici smrti se na tisoče vernikov zbira ob njenem grobu v Kalkuti in moli. Vrata njene hiše so odprta in vanjo vstopa na stotine ljudi, ki prinašajo cvetje in si želijo, da bi albansko-indijska redovnica, rojena v Skopju, kmalu postala svetnica. "Mati mi je pomagala najti službo in preživeti v trenutkih, ko se nisem imel v življenju česa veseliti," je povedal neki slepec.

Bila je socialna delavka, ki je imela veliko srce za revne. Ona je tajnica Boga. starejša gospa ob njenem grobu

Nadškof iz Kalkute Lucas Sirkar je vodil jutranjo mašo, ki so se je udeležile sestre in prostovoljke, članice reda misijonark ljubezni, ki ga je leta 1950 ustanovila prav mati Tereza.

Kdaj bo razglašena za svetnico?
Čeprav se je pred kratkim razvedelo, da je imela nuna glede svoje vere tudi krizo, njeni privrženci vztrajajo, da bi največjo dobrotnico sveta čim prej razglasili za svetnico. Pisma, ki jih je pred več kot 66 leti poslala svojim kolegicam in nadrejenim, namreč razkrivajo, da je redovnica od časa do časa podvomila v Boga in glede svoje vere tudi trpela. Zbirka pisem je bila pred kratkim objavljena pod naslovom Mother Teresa: Come Be My Light. Pojavila so se tudi namigovanja, da bo objava pisem škodovala postopku njene razglasitve za svetnico, vendar je papež Benedikt XVI. pred nekaj dnevi povedal, da trpljenje matere Tereze glede njene vere ni bilo nenavadno.

Nune in prostovoljci molijo pred grobom matere Tereze. © AFP

Spomin tudi v Makedoniji

Matere Tereze so se danes spomnili tudi v Makedoniji, kjer so pripravili posebno zasedanje parlamenta.

Kdo je bila mati Tereza?
Mati Tereza se je rodila leta 1910 v Skopju albanskima staršema. Kot redovnica in ustanoviteljica reda misijonark ljubezni je več let poučevala v Indiji, kjer je zaradi vsesplošne revščine začela ustanavljati domove za brezdomce in otroke brez staršev. Leta 1979 je za človekoljubno delo prejela Nobelovo nagrado za mir. Po srčnem napadu leta 1983 se ji je zdravstveno stanje stalno slabšalo. Umrla je 5. septembra 1997, en teden pozneje pa so jo v Kalkuti pokopali z najvišjimi državnimi častmi. Pokojni papež Janez Pavel II. jo je šest let pozneje razglasil za blaženo. Po njeni smrti je red misijonark ljubezni štel skoraj 4000 nun in vodil okoli 600 sirotišnic, javnih kuhinj, zatočišč za brezdomce in ambulant po vsem svetu.