Slovenski premier Janez Janša, ki se je danes v New Yorku udeležil srečanja svetovnih voditeljev o podnebnih spremembah, je izrazil upanje, da konferenca pomagala k oblikovanju učinkovitega globalnega pristopa k zavezam za boj proti segrevanju ozračja. Poudaril je tudi pomen usklajenega globalnega sodelovanja pri izmenjavi tehnoloških dosežkov, inovacij ali patentov. Napovedal je, da bo na okrogli mizi o prilagajanju na podnebne spremembe, ki jih ni možno preprečiti, spregovoril tudi o nedavni izkušnji Slovenije s poplavami.

Kot je napovedal, bo poudaril tudi to, da morajo biti bremena skupne akcije pravično porazdeljena. Tisti, ki so bolj prispevali k tem spremembam in negativnim učinkom, imajo tudi večje možnosti, da sodelujejo v boju proti njim, in morajo tudi več prispevati, je dejal.

Brez ZDA ni mogoče doseči napredka

Ban Ki Mun je osupel zaradi počasnosti reševanja problema. © AFP

Na srečanju državnih voditeljev ni ameriškega predsednika Georgea Busha in na vprašanje, ali je možen uspeh tovrstnih pobud brez ameriškega sodelovanja, je Janša odgovoril, da je potrebno sodelovanje vseh najbolj razvitih držav. Vidi pa upanje v nastopu guvernerja Kalifornije Arnolda Schwarzeneggerja. " Nekega resnega uspeha v realnem času brez sodelovanja najbolj razvitih držav ni možno pričakovati. Obetaven je bil nastop guvernerja Kalifornije, ki je v zadnjih letih naredila velike spremembe, in to ravnanje dokazuje, da lahko tudi najbolj razvite države prispevajo največ. Na nek način ta zavest, da je aktivnost potrebna, prodira tudi iz civilne družbe navzgor, kar pritiska tudi na tiste svetovne voditelje, ki so se doslej recimo manj zavedali tega problema ," je dejal premier.

Osupel zaradi počasnosti reševanja problema
Pobudo za najštevilnejše srečanje svetovnih voditeljev o segrevanju ozračja doslej, je dal generalni sekretar ZN Ban Ki Mun, ki je izrazil prepričanje, da so prav podnebne spremembe tisto vprašanje, ki bo določilo našo dobo in razvitim državam določil odgovornost, da stopijo na čelo globalnega boja proti segrevanju ozračja. "Znanje, potrebno za ukrepanje, imamo. Nimamo pa časa," je poudaril generalni sekretar in opozoril, da "se bo na dolgi rok za najdražje izkazalo neukrepanje," ter da je čas za dvome minil.

Ban je sicer razvitim državam določil odgovornost, da stopijo na čelo globalnega boja proti segrevanju ozračja, medtem ko morajo države v razvoju po njegovih besedah sprejeti ukrepe za zmanjševanje lastnega onesnaževanja okolja, ki pa ne bodo škodovali njihovi gospodarski rasti ali zmanjševanju revščine. Poudaril je tudi, da potrebujejo revne države, ki so jih podnebne spremembe najbolj prizadele, okrepljeno pomoč. 

Ledenik na Grenlandiji se vztrajno manjša. © AFP

Iskanje naslednika kjotskega protokola
Današnji vrh v New Yorku izhaja iz pobude generalnega sekretarja ZN za razpravo v smeri novega globalnega sporazuma o podnebnih spremembah, ki bo po letu 2012 nadomestil kjotski protokol, ki ga je doslej ratificiralo 175 držav, med katerimi pa ni ZDA. Ameriški predsednik George Bush na vrhu ne sodeluje, bo pa v četrtek in petek v Washingtonu gostil srečanje ministrov 16 držav, ki skupaj proizvedejo 90 odstotkov vseh toplogrednih plinov na svetu. Tako vrh v New Yorku kot ministrsko srečanje v Washingtonu naj bi postavila temelje za okoljsko konferenco ZN na Baliju decembra letos, kjer se bodo začela formalna posvetovanja.