Na ulicah mjanmarskega glavnega mesta Yangon se je zbralo okoli 100.000 protivladnih protestnikov z budističnimi menihi na čelu. Gre za najbolj množičen javni shod po letu 1988, ko je prišlo do prodemokratične vstaje, ki jo je vojska krvavo zatrla. Minuli torek se je začel kot protest proti podražitvam in prerasel v protest proti vojaškemu režimu ter na ulice Yangona in drugih mest privabil tisoče mladih menihov. Protestniki pravijo, da bodo vztrajali do padca režima, ki je na oblasti že 45 let.

Aung San Suu Kyi je v priporu že od leta 2003. © AFP

Vojaška hunta, ki sprva ni napovedovala velikih varnostnih ukrepov, je po poročanju državnih medijev zdaj  „ pripravljena na akcijo “. Verski minister Brig Gen Thura Myint Maung je protestnike pozval k spoštovanju budističnih pravil in reda, potem ko so protesti prerasli v resnično množične. Menihi so v Burmi so zelo spoštovani, zato bi vsak premik hunte proti demonstrantom lahko sprožil večje nemire.

Vojaški režim tarča stalnih kritik

Vojaški režim v Mjanmarju je bil sicer že večkrat deležen kritik mednarodnih človekoljubnih organizacij, med drugim tudi Rdečega križa, ki je sicer znan po tem, da zavzema nevtralno držo in vodi humanitarne operacije v sodelovanju z oblastmi. Organizacija v kritiki omenja predvsem zlorabe pripornikov, ki delajo v nemogočih razmerah brez hrane in pijače, ter razmere na meji s Tajsko.

Po podatkih Amnesti International se je stanje glede kršenja človekovh pravic v Mjanmarju zadnje leto poslabšalo. Hunta po navedbah organizacije stopnjuje pritisk na politične nasprotnike. Med njimi je vodja opozicije in Nobelova nagrajenka za mir Aung San Suu Kyi , ki je v zadnjem hišnem priporu, popolnoma odrezana od sveta, že od leta 2003.