V nadaljevanju preberite:

• Hutijevci so v 18 urah zavzeli jemensko obalo Rdečega morja.
• Ogrožen ladijski promet povečuje tveganje za podražitev nafte.
• Trump je zavrnil savdsko prošnjo za ameriške zračne napade na hutijevce, hkrati pa jih je posvaril, da naj ne zobajo češenj z ZDA.

Jemenski hutijevci so po poročanju Hine v bliskoviti, le 18 ur trajajoči ofenzivi zavzeli celotno jemensko obalo Rdečega morja in dosegli strateško pomembno ožino Bab al Mandab. S tem so konflikt s Savdsko Arabijo in Izraelom dvignili na novo raven, po mnenju analitikov je to najpomembnejši regionalni dogodek, odkar sta ZDA in Izrael februarja napovedala vojno Iranu, saj so zadali hud udarec mednarodno priznani jemenski vladi, ki jo podpira Savdska Arabija, ter dodatno ogrozili eno ključnih svetovnih pomorskih trgovskih poti. Zaostritev spopadov povečuje tudi tveganja za svetovno energetsko oskrbo.

Hutijevci se borijo na dveh frontah

Korenine konflikta z Rijadom segajo v leto 2004, ko se je šiitsko gibanje Ansar Allah, bolj znano kot Hutijevci, prvič oborožilo proti takratnemu jemenskemu predsedniku Aliju Abdullahu Salehu in Savdsko Arabijo obtožilo, da financira in usmerja njegovo zatiranje njihove skupnosti v severni provinci Saada. Hutijevci so leta 2014 izkoristili nezadovoljstvo zaradi korupcije in zavzeli jemensko prestolnico Sano. Predsednik je bil nato prisiljen pobegniti v Aden.

Savdska Arabija je pozneje na čelu koalicije arabskih držav vojaško posredovala v Jemnu, uradno zato, da bi mednarodno priznani vladi pomagala znova prevzeti oblast. V ozadju sta bila tudi strah pred krepitvijo iranskega vpliva ob njeni južni meji in želja po nadzoru nad ožino Bab al Mandab, pomembno pomorsko potjo za izvoz savdske nafte.

Vojna je celo desetletje ostajala brez odločilnega razpleta, premirje iz leta 2022 pa ni prineslo trajne rešitve. Sedanje stopnjevanje spopadov pomeni najintenzivnejšo obnovitev sovražnosti po premirju.

Vzporedno s spopadom proti jemenski vladi in njeni zaveznici Savdski Arabiji so hutijevci odprli še fronto proti Izraelu. Ta ima drugačno ozadje, nasprotovanje Izraelu in ZDA je že dolgo del ideologije gibanja, po izbruhu vojne v Gazi oktobra 2023 pa se je izrazilo tudi v neposrednih napadih.

Hutijevci so začeli proti Izraelu izstreljevati rakete in brezpilotne letalnike ter napadati ladje v Rdečem morju. S tem so po lastnih navedbah izražali solidarnost s Palestinci v Gazi. Njihovo delovanje pa je takrat začelo ogrožati tudi mednarodni pomorski promet.

Premirje v Gazi je oktobra 2025 napade sicer začasno umirilo. Letošnji spopadi med Izraelom in Iranom pa so hutijevce junija spodbudili k obnovitvi blokade ladij, povezanih z Izraelom.

Hutijevci obalo zavzeli v le 18 urah

Hutijevci so z napadi na Izrael in ladijski promet pridobivali bojne izkušnje, z iransko pomočjo pa krepili svoj raketni in brezpilotni arzenal. To naj bi jim pomagalo premagati razdrobljene sile jemenske vlade in v le 18 urah zavzeti celotno jemensko obalo Rdečega morja.

Analitik Mohamad Elmasry z inštituta v Dohi ocenjuje, da so hutijevci danes vojaško naprednejši nasprotnik kot pred desetletjem, ko se je z njimi začela bojevati Savdska Arabija. Pri razvoju njihovih zmogljivosti je posebej poudaril dostop do iranskega orožja.

Bab al Mandab

Foto: Levant Time/Roger Barake Map Bab el-Mandeb Bab al Mandab, skozi katerega dnevno poteka približno 12 odstotkov celotne svetovne trgovine, je pridobil dodaten pomen, odkar je Iran zaprl Hormuško ožino, skozi katero je pred vojno letno potekala približno petina svetovnih zalog energije. Savdska Arabija je povečala zmogljivost naftovoda, ki prevaža surovo nafto iz polja Abqaiq v pristanišče Yanbu ob Rdečem morju, do maksimuma - s 5 na 7 milijonov sodčkov na dan - zaradi česar zdaj v Bab al Mandab gre celo 21 odstotkov več savdske nafte kot pred vojno.

Prav to je povzročilo, da je ožina postala tarča napadov. Promet savdske surove nafte skozi njo se je avgusta zmanjšal na približno 400 tisoč sodčkov na dan, število plovb se je zmanjšalo za 60 do 70 odstotkov, odkar se ladjarji izogibajo tej poti, najnovejša eskalacija pa je prinesla nadaljnji 46-odstotni padec.

Cene nafte bodo še višje

Trgi so se hitro odzvali. Helima Croft, analitičarka pri RBC Capital Markets, je opozorila, da je "pomorski promet skozi Bab al Mandab resno ogrožen zaradi napredovanja Hutijevcev", in ocenila, da bi lahko obsežna vojna ceno sodčka severnomorske nafte Brent do konca leta dvignila na skoraj 122 ameriških dolarjev (približno 106 evrov).

Podobne napovedi delijo tudi druge investicijske banke. Goldman Sachs vidi možnost rasti proti 120 dolarjem (približno 104 evre), če se bo konflikt zavlekel v leto 2027, medtem ko Bank of America do konca leta pričakuje razpon od 95 dolarjev (približno 83 evrov) do 125 dolarjev (približno 109 evrov) za sodček.

Mednarodna agencija za energijo (IEA) je sporočila, da se bo svetovna ponudba nafte letos zmanjšala bolj, kot je bilo prej napovedano, medtem ko je Organizacija držav izvoznic nafte (OPEC) že petič zapored znižala svojo napoved rasti svetovnega povpraševanja za leto 2026. Po IEA sta Savdska Arabija in Rusija, druga in tretja največja proizvajalka nafte na svetu, avgusta skupaj načrpali približno 5,5 milijona sodčkov na dan manj kot januarja, kar je skupni učinek vojne z Iranom in vojne v Ukrajini.

Zadovoljen Iran

Napredovanje hutijevcev zagotovo najbolj veseli Iran, saj to krepi njihov regionalni vpliv in jim daje dodaten vzvod za pritisk na svetovne energetske trge. "To v bistvu pomeni, da Iran zdaj nadzoruje Hormuško ožino," je dejal Alam Saleh, profesor mednarodnih odnosov na Avstralski nacionalni univerzi, in dodal, da je Iran "zaigral na karto" svetovnih cen nafte in energetske varnosti.

Andreas Krieg, izredni profesor na londonskem King's Collegeu, opozarja, da hutijevci zavzeta območja upravljajo zelo slabo. Po njegovi oceni je malo verjetno, da bodo lahko dolgoročno vzdrževali blokado. Savdska Arabija medtem na območja pod njihovim nadzorom vztrajno izstreljuje na desetine raket, vendar za zdaj brez vidnega učinka.

Trump: "Hutijevci si ne želijo spopada z ZDA"

Savdski prestolonaslednik Mohamed bin Salman je predsednika ZDA Donalda Trumpa dvakrat po telefonu prosil za neposredne ameriške zračne napade na Hutijevce, vendar je Trump prošnjo zavrnil in namesto tega ponudil obveščevalno podporo. Po njegovih besedah je Washington tudi v stalnem stiku z proiransko skupino, ta pa si ne želi, da bi se ZDA "spravile nadnje". Trump je tudi priznal, da je malo verjetno, da se bo vojna končala pred vmesnimi volitvami v ZDA novembra, po poročanju Wall Street Journala pa njegovi svetovalci v internih razpravah že omenjajo leto 2029 kot leto konca konflikta. 

G7 poziva hutijevce k ustavitvi napadov na Savdsko Arabijo

Skupina gospodarsko najbolj razvitih držav G7 je medtem ostro obsodila napade jemenskih hutijevcev na Savdsko Arabijo in jih pozvala, naj jih takoj ustavijo. "Pozivamo hutijevce, naj takoj ustavijo vsa vojaška dejanja, vse grožnje in napade na civilni ladijski promet ter se v dobri vrnejo k političnemu procesu," je skupina, ki združuje Francijo, Italijo, Japonsko, Kanado, Nemčijo, Združeno kraljestvo in ZDA, zapisala v izjavi po srečanju zunanjih ministrov držav ob robu zasedanja Generalne skupščine ZN. Menijo, da zadnje stopnjevanje spopadov predstavlja grožnjo za regionalno ter globalno energetsko varnost v regiji.

Iran, čigar predstavniki bodo tudi nagovorili visoko zasedanje v New Yorku, so medtem pozvali, naj ustavi oboroževanje in podporo hutijevcem v Jemnu.

dezurni@styria-media.si