Na ulicah mjanmarskega glavnega mesta Yangon se je na največjih protivladnih demonstracijah po letu 1988 spet zbralo okoli 100.000 protivladnih protestnikov z budističnimi menihi na čelu. Protesti so se odvijali, čeprav je vladajoča vojaška hunta menihom ukazala, naj se ne vmešavajo v politiko in se vrnejo v svoje samostane. Oblast je v Yangonu in drugem največjem mestu Mandalaju uvedla tudi policijsko uro, Yangon pa je 60 dni postavljen pod neposredno vojaško oblastjo.

Protesti proti vojaškemu režimu v Mjanmaru se odvijajo že osmi dan. © AFP

Protestniki pravijo, da bodo vztrajali do padca režima, ki je na oblasti že 45 let, vojaška hunta, ki je na ulice Yangona sicer že poslala svojo vojsko in posebne policijske enote, pa se boji posredovati, saj so menihi v Mjanmaru zelo spoštovani, preostro ukrepanje pa bi lahko sprožilo še množičnejšo ljudsko vstajo. Po navedbah prič so pripadniki varnostnih sil ostali na tovornjakih, z varne razdalje pa jih je opazovalo približno 500 radovednežev.

Diplomati in analitiki menijo, da je odziv hunte zadržan tudi zato, ker jih je gibanje menihov ujelo nepripravljene, poleg tega pa nanje pritiska tudi ključna trgovinska in diplomatska zaveznica Kitajska.

Na državo pritiskajo tudi Združene države Amerike, ki so napovedale nove sankcije. "ZDA bodo okrepile gospodarske sankcije proti voditeljem režima in njihovim finančnim podpornikom. Uvedli in razširili bomo prepoved izdajanja vizumov za tiste, ki so odgovorni za najbolj nezaslišane kršitve človekovih pravic kot tudi za njihove svojce," je v govoru ob začetku splošne razprave zasedanja Generalne skupščine dejal ameriški predsednik George Bush . Vojaško hunto je ob tem obtožil, da je uvedla "19-letno vladavino strahu", ki ljudem odvzema temeljne pravice govora, združevanja in veroizpovedi".

Vojaški režim tarča nenehnih kritik

Vojaški režim v Mjanmaru je bil sicer že večkrat deležen kritik mednarodnih človekoljubnih organizacij, med drugim celo Rdečega križa, ki je sicer znan po tem, da zavzema nevtralno držo in vodi humanitarne operacije v sodelovanju z oblastmi. Organizacija v kritiki omenja predvsem zlorabe pripornikov, ki delajo v nemogočih razmerah brez hrane in pijače, ter razmere na meji s Tajsko.

Tako velikih demonstracij v Mjanmaru ni bilo že od leta 1988. © AFP

Po podatkih Amnesty International se je stanje glede kršenja človekovih pravic v Mjanmaru zadnje leto poslabšalo. Hunta po navedbah organizacije stopnjuje pritisk na politične nasprotnike. Med njimi je vodja opozicije in Nobelova nagrajenka za mir Aung San Suu Kyi , ki je v zadnjem hišnem priporu, popolnoma odrezana od sveta, že od leta 2003.