Laridžani je že večkrat ponudil odstop, zdaj pa ga je iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad tudi sprejel, vendar vzroka za odstop ni pojasnil. Po besedah tiskovnega predstavnika Golama Hoseija Elhama se želi Laridžani posvetiti drugim političnim aktivnostim, medtem ko nekateri analitiki menijo, da so vzrok Laridžanijevega odhoda nesoglasja s predsednikom Ahmadinedžadom, kako rešiti spor z zahodom glede iranskega jedrskega programa. V iranskih državnih zadevah, tudi jedrskem programu, ima sicer zadnjo besedo vrhovni verski voditelj ajatola Ali Hamenej.

Do odstopa Laridžanija je prišlo le tri dni pred naslednjim krogom pogajanj med Iranom in EU o iranskem jedrskem vprašanju, ki je predviden za 23. oktober. Elham je zagotovil, da bo srečanje potekalo po načrtih, z visokim predstavnikom Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierjem Solano pa se bo srečal Džalili. Ob tem v Iranu poudarjajo, da njihova stališča ostajajo nespremenjena.

Zunanji ministri EU so se na zasedanju v začetku minulega tedna v Luksemburgu strinjali, da bo EU preučila, katere dodatne ukrepe bi lahko v podporo prizadevanjem ZN sprejela proti Iranu. Ministri so ob tem obžalovali, da Iran doslej ni sledil pozivom mednarodne skupnosti za ustavitev bogatenja urana in opozorili, da veljavne resolucije ZN v zvezi z Iranom predvidevajo zaostritve sankcij.