Milorad Dodik je, potem ko so propadli poskusi ZDA in EU, da v vojaški bazi Butmir blizu Sarajeva dosežejo dogovor o ustavnih spremembah z voditelji petih glavnih političnih strank Bošnjakov, Srbov in Hrvatov v BiH, napovedal, da bo kmalu organiziral nov sestanek. Nanj bo povabil voditelje strank, ki naj bi brez navzočnosti mednarodne skupnosti poskušali doseči dogovor o prihodnosti BiH.

 

"Butmirski proces nepotrebna avantura"
"Mini Dayton" v Butmirju je propadel, potem ko so predlog mednarodne skupnosti zavrnili tako bosanski Srbi kot Bošnjaki in Hrvati. Reforma naj bi na račun obeh entitet v BiH, Republike srbske in Federacije BiH, okrepila institucije na zvezni ravni, kar je pogoj za približevanje države EU in drugim organizacijam. Dodik je butmirski proces označil za "nepotrebno avanturo, ki so jo ustvarili nekateri", predlagane reforme pa je zavrnil kot "neustavne in pristranske do Srbov".

Srečanja prihodnji teden naj bi se poleg Dodika udeležili še Sulejman Tihić, Haris Silajdžić, Dragan Čović in Božo Ljubić. Nadaljnja srečanja naj bi sledila predvsem zahtevi mednarodne skupnosti, na njem pa naj ne bi našli nobene skupne rešitve.

Dodikovi nameni nejasni
Sarajevski dnevnik San navaja, da Dodik čaka na 18. november, ko naj bi se srečal Svet za izvajanje miru, mednarodno telo, ki nadzira uresničevanje daytonskega sporazuma iz leta 1995. Premier Republike srbske naj bi razpisal referendum o njeni odcepitvi, ki naj bi bil že na začetku decembra. Z Dodikovim načrtom naj bi bila seznanjena tudi mednarodna skupnost, za zdaj pa je povsem nejasno, kaj namerava s tem doseči.

Raziskovalec na obramboslovnem raziskovalnem centru na fakulteti za družbene vede Klemen Grošelj je dejal, da je Evropska unija preveč optimistična, če misli, da bi bila lahko država dobrih 14 let po koncu vojne že povsem izven mednarodnega nadzora.

"Bosanski Srbi so pri celotni zadevi najbolj izpostavljeni, saj bi ti z "Mini Daytonom" največ izgubili," je še dodal Grošelj.