V ospredju razprave ministrov in državnih sekretarjev za evropske zadeve, ki se sestajajo v okviru Sveta za splošne zadeve, bosta po pričakovanjih dve vprašanji: kako bi se dalo zmanjšati obseg večletnega finančnega okvira in kako reformirati prihodke, vključno z uveljavitvijo davka na finančne transakcije.

Članice unije so razdeljene na dva tabora. Neto plačnice, ki so si nadele vzdevek "prijateljice učinkovite porabe", se zavzemajo za zmanjšanje vseh sredstev, ki jih je predlagala Evropska komisija, za vsaj deset odstotkov, torej na en odstotek bruto nacionalnega dohodka (BND) EU.

Temu nasprotujejo neto prejemnice ali "prijateljice kohezije", med katerimi je tudi Slovenija, ki zagovarjajo zlasti ohranitev sredstev kohezijske politike. Za Slovenijo so poleg tega ključna tudi sredstva za razvoj podeželja.

Na zasedanju bodo tudi predstavniki Evropskega parlamenta, ki ima pomembno vlogo pri iskanju končnega dogovora, saj je pri odločanju o proračunu enakovreden partner članicam unije.

Dogovor prioriteta ciprskega predsedstva

EU si je zadala cilj, da bo dogovor o proračunu, ki je glavna prioriteta ciprskega predsedstva, dosegla do konca leta. Omenja se tudi možnost izrednega vrha EU v novembru, ki bi bil posvečen izključno proračunu.

Komisija je junija lani predlagala sedemletni proračun v višini 1025 milijard evrov za obveznosti, kar pomeni 1,05 odstotka BND EU, in 972,2 milijarde evrov za dejanska plačila, kar predstavlja en odstotek BND-povezave.

A ob tem je opredelila tudi niz programov izven proračuna, na primer evropski globalizacijski sklad, sredstva za fuzijski reaktor Iter in evropski razvojni sklad. Ob upoštevanju teh programov se 1025 milijard evrov zviša na 1083 milijard evrov oz. 1,11 odstotka BND.