Mobilni operaterji morajo tako ponuditi naprave, ki ne omogočajo nič drugega kot pošiljanje sms-sporočil. Francoska ministrica za zdravje Rosalyne Bachelot je dejala, da bodo morala telekomunikacijska podjetja na tržišče dostaviti mobilne telefone, ki bi delovali samo na slušalke, saj bi tako zmanjšali nevarnost elektromagnetnega sevanja na možgane otrok.

Omenjeni ukrepi, ki so bili sprejeti po šestih tednih burnih razprav o sevanju mobilnih telefonov, niso zadovoljili zagovornikov drastičnih potez, ki državo obtožujejo ignoriranja nevarnosti mobilnih naprav in oddajnikov. Te skupine, ki so vladna pogajanja zapustile v ponedeljek, so zahtevale prepoved uporabe mobilnih naprav otrokom, ki so mlajši od 14 let, in ograditev območij oddajnikov.

Pariz je za zdaj odklonil sprejetje takšnih ukrepov, obenem pa navajajo, da ne obstajajo nikakršni dokazi o škodljivosti oddajnikov ljudem in živalim. Kljub temu so odredili meritve sevanja oddajnikov v treh francoskih mestih.

Podjetja pod pritiskom javnosti
Vlada in francoski mobilni operaterji so se v zadnjem času znašli pod težkim pritiskom javnosti in skupin, ki zahtevajo odstranitev oddajnikov, nameščenih v bližini šol, bolnišnic in stanovanjskih naselij. Sevanje oddajnikov naj bi povzročalo nespečnost, glavobole in rakava obolenja.

Telekomunikacijske velikane so sodni nalogi za odstranitev oddajnikov zelo razburili, saj do danes še niso bili predloženi nikakršni dokazi o tem, da škodijo posameznikovemu zdravju. Sodišče v Versaillesu je Bouyguesu, enemu izmed treh francoskih operaterjev, odredilo umik oddajnikov, saj so se ljudje, ki živijo v njihovi okolici, zbali za svoje zdravje.

Previdnostno načelo
Sodniki so priznali, da dokazi o škodljivosti zdravju sicer ne obstajajo, vendar pa ne obstajajo niti zagotovila, da tveganj ni. "Občutek strahu je pri stanovalcih upravičen," je dejalo sodišče. Takšna obrazložitev je znana tudi kot tako imenovano previdnostno načelo, doktrina, ki jo je v devetdesetih uporabila socialistična vlada kot argument za prepoved uvoza britanske govedine.

Martin Bouygues, čigar družina ima v lasti telekomunikacijskega velikana, je dejal, da se mora država sama odločiti, ali želi mobitele ali ne. "Strah pred stvarmi, za katere ni dokazov, da so škodljive, lahko Francijo pahne nazaj v srednji vek," je dejal Jean de Kervasdoué, nekdanji ravnatelj francoskih bolnišnic.