V nadaljevanju preberite:

• Združene države Amerike in Iran naj bi dosegla mirovni sporazum, ki prinaša takojšnje končanje vojne.
• Sporazum naj bi vključeval odprtje Hormuške ožine in odpravo pomorske blokade Irana.
• Po potrditvi dogovora so cene nafte takoj padle, vsebina sporazuma pa še ni povsem jasna.

Združene države Amerike in Iran sta dosegla mirovni sporazum, je najprej potrdil pakistanski premier Šehbaz Šarif, ki je posredoval med stranema, kmalu pa njim pa tudi ameriški predsednik Donald Trump. Zatem je še namestnik iranskega zunanjega ministra Kazem Garibabadi sporočil, da dogovor prinaša takojšnje končanje vojne.

Končanje vojne

Pakistan je najprej danes zgodaj zjutraj po srednjeevropskem času potrdil, da sta se Iran in Združene države Amerike dogovorila o mirovnem sporazumu in takojšnjem ter trajnem prenehanju vojaških operacij na vseh frontah, vključno z Libanonom. Slovesen podpis sporazuma je napovedan za petek v Švici.

Trump je na družbenem omrežju Truth Social na svoj rojstni dan v nedeljo objavil, da je sporazum sklenjen in napisal, da s tem odobrava brezplačno odprtje Hormuške ožine in takojšnjo odpravo pomorske blokade Irana.

Kmalu zatem je Garibabadi dejal, da sporazum takoj končuje vojno med državama, ki bosta v dveh mesecih dokončali pogovore o končnem sporazumu.

Cene nafte so že padle

Cene nafte so po potrditvi sporazuma nemudoma padle. Cene nafte vrste brent je zgodaj zjutraj po srednjeevropskem času padla za okrog 3,9 odstotka na okrog 84 dolarjev za sod. Cena ameriške surove nafte pa je padla za 4,8 odstotka na okrog 81 dolarjev za sod.

Soglasje

Vsebina sporazuma, ki je sledila tednom napetih pogajanj in občasnim grožnjam Trumpa z novimi sovražnostmi, ni povsem jasna. Združene države Amerike naj bi po poročanju iranskih medijev pred začetkom pogajanj Iranu sprostile 12 milijard dolarjev zamrznjenih sredstev.

Navajala je memorandum o soglasju med državama v 14 točkah, ki bi naj določal sprostitev 24 milijard dolarjev zamrznjenih iranskih sredstev v 60-dnevnem pogajalskem obdobju, ki se začne po podpisu memoranduma.

Trump je v nedeljo objavil, da se bo Hormuška ožina odprla po slovesnem podpisu sporazuma v petek v Švici. Zamuda naj bi bila posledica odstranjevanja min.

Ameriški podpredsednik JD Vance je izjavil, da namerava prisostvovati podpisu mirovnega sporazuma, ki naj bi potekal v Ženevi, in da je možno, da bo prišel tudi Trump. Ta je še v nedeljo zjutraj obtožil Izrael, da je z zračnim napadom na Bejrut zavlekel podpis sporazuma.

Teheran že dolgo zahteva, da mora vsak sporazum o ustavitvi vojne vključevati tudi vzporedni konflikt v Libanonu, kjer Izrael vodi kampanjo proti Hezbolahu.

Vojna v Iranu

Vojna se je začela 28. februarja z ameriško-izraelskimi napadi na Iran. Ta je odgovoril z napadi na Izrael in zaveznike Združenih držav Amerike v regiji ter s praktično blokado ladijskega prometa v Hormuški ožini, ki je ključna pot za svetovne dobave nafte in zemeljskega plina. Združene države Amerike so se maščevale z blokado ladijskega prometa v iranska pristanišča.

Od 8. aprila je bila v veljavi prekinitev ognja, ki sta jo strani nekajkrat kršili. Med pogajanji so sprte strani večkrat objavljale nasprotujoče si informacije o vsebini sporazuma, o katerem so se dogovarjali.

Trump je dejal, da sporazum vključuje zavezo Irana, da ne bo pridobil jedrskega orožja. V svojih objavah na družbenih omrežjih pozno v nedeljo pa tega ni omenil. Trump tudi ni izrazil nujnosti, da bi iz Irana odstranili jedrski material, saj je dejal, da se to lahko stori kasneje.

Dejal je še, da ga sprememba iranskega režima ne skrbi toliko kot nekatere njegove kritike. "Kar zadeva zamenjavo režima, me ta nikoli ni zanimala. To je že tretja skupina, s katero imamo opravka, in doslej je to najbolj razumna skupina," je dejal Trump in zatrdil, da izraelski premier Benjamin Netanjahu sporazum podpira in je z njim zadovoljen.

Odzivi na mirovni sporazum med ZDA in Iranom

Po besedah generalnega sekretarja Združenih narodov Antonia Guterresa gre za odločilni korak za rešitev konflikta na Bližnjem vzhodu, medtem ko so Združeno kraljestvo, Francija, Nemčija in Italija v skupni izjavi izrazile pripravljenost na umik sankcij proti islamski republiki.

"Iskreno čestitam ZDA in Iranu za sklenitev mirovnega sporazuma, ki prinaša takojšnjo in trajno prekinitev ognja, ponovno odprtje Hormuške ožine ter okvir za nadaljnja pogajanja. To je ključen korak k mirni rešitvi konflikta," je na družbenem omrežju X sporočil Guterres. Zahvalil se je vsem, ki so pri sklenitvi dogovora posredovali, med njimi Pakistanu, Katarju, Egiptu, Savdski Arabiji in Turčiji.

Voditelji četverice evropskih držav - Združenega kraljestva, Francije, Nemčije in Italije - so v skupni izjavi prav tako čestitali vpletenim za dosežen sporazum. "To je priložnost za ponovno vzpostavitev regionalne stabilnosti in stabilizacijo svetovnega gospodarstva," so sporočili.

Pozvali so k hitremu odprtju Hormuške ožine in ponovili, da Iran ne sme imeti jedrskega orožja. Obenem so izrazili pripravljenost pod določenimi pogoji odpraviti nekatere sankcije proti državi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Pripravljeni smo odpraviti ustrezne sankcije v odgovor na jasne in preverljive korake Irana v zvezi z njegovim jedrskim programom. Z ZDA, Iranom in regionalnimi partnerji bomo intenzivno sodelovali, da izkoristimo ta trenutek, ohranimo zagon in dosežemo dolgoročno diplomatsko rešitev," so navedli in podprli tudi "stabilnost, suverenost in ozemeljsko celovitost Libanona".

Mirovni dogovor so doslej med drugim pozdravili še japonska premierka Sanae Takaichi, njen avstralski kolega Anthony Albanese in novozelandski zunanji minister Winston Peters, pri čemer so vsi trije poudarili zlasti njegov pomen za globalno gospodarstvo, navaja BBC.

Nezaupanje do Teherana je medtem kljub dogovoru izrazil republikanski senator Lindsey Graham, nekdanji ameriški predsednik Barack Obama - ki je bdel nad jedrskim sporazumom z Iranom iz leta 2015, od katerega so nato ZDA med prvim mandatom Donalda Trumpa odstopile - pa je ocenil, da se nov morebiten jedrski sporazum ne bo bistveno razlikoval od tistega izpred 11 let.

Hkrati je Trumpovo vlado opozoril, naj ne hiti z nadlegovanjem ali bombardiranjem drugih držav in raje išče diplomatske rešitve. "Mislili bi si, da smo se te lekcije do zdaj že naučili, vendar se zdi, da moramo to na vsake toliko časa početi znova," je nekdanji prvi mož ZDA dejal v pogovoru za televizijo ABC.

dezurni@styria-media.si