"Zaprtje naših dejavnosti je neposreden rezultat skrajnih napadov na naše osebje - v okolju, kjer oborožene skupine in civilni voditelji vse bolj podpirajo, tolerirajo ali opravičujejo uboje, napade in ugrabitve humanitarnih delavcev," je na novinarski konferenci v kenijski prestolnici Nairobi dejal predsednik Zdravnikov brez meja Unni Karunakara.

Kot je pojasnil, je organizacija, ki v državi zaposluje okoli 1500 lokalnih prebivalcev, samo v prvi polovici leta nudila usluge 300 tisoč ljudem. "Realnost je, da ponekod ljudem ne bo ostala nikakršna zdravstvena oskrba," je dejal in dodal, da se "s tem pač moramo soočiti".

16 ubitih zdravnikov

Zdravniki brez meja so sporočili, da je bilo v 22 letih dela v Somaliji - ta se je v tem času spopadala s sušami, prehranskimi krizami in vojno - v številnih napadih ubitih 16 njihovih pripadnikov. Dve španski pripadnici, Montserrat Serra in Blanca Thiebaut, pa sta bili po ugrabitvi v Keniji leta 2011 21 mesecev ujetnici v Somaliji. Izpustili so ju julija.

Varovali so jih varnostniki

Zdravniki brez meja so bili po lastnih besedah pripravljeni prenašati velika tveganja, ki jih s sabo prinaša delo v Somaliji, le zato, ker so v državi "izjemne humanitarne potrebe".

Organizacija, ki se sicer izogiba orožju, je v državi začela uporabljati oborožene varnostnike, kar ji je sploh omogočilo izvajanje dela.

Negotove razmere v državi

Njihova odločitev kaže na to, kako negotove ostajajo razmere v državi, celo v Mogadišu, dve leti potem, ko je somalijskim silam ob podpori mirovnih sil Afriške unije iz prestolnice uspelo pregnati islamistično milico al Šabab.

Ta sicer še vedno, čeprav oslabljena, nadzoruje velika območja v južnem in osrednjem delu države. Poleg tega je na severu prisotnih še več drugih skupin, ki si prizadevajo za avtonomijo določenih območij.

V državi so septembra lani oblikovali novo vlado, katere cilj naj bi bil zagotoviti stabilnost, a je njen vpliv večinoma omejen na Mogadiš, še piše dpa.