Romu Houbenu so postavili napačno diagnozo po tem, ko je v bolnišnici paraliziran obležal zaradi posledic prometne nesreče. 23 let je poslušal prijatelje in sorodnike, kaj govorijo, ni pa jim mogel dati vedeti, da jih sliši in razume.

"Kričal sem, a nikakršen zvok ni prišel ven. Ves čas sem sanjaril o boljšem življenju. Frustracija je preveč mila beseda, da bi lahko opisala, kaj sem čutil. Nikoli ne bom pozabil dne, ko so odkrili, kaj je v resnici narobe z mano – to je zame pomenilo nekakšno drugo rojstvo. Hočem brati, govoriti s prijatelji prek računalnika in uživati življenje z ljudmi, ki vedo, da nisem praktično mrtev."

Podobnih primerov  verjetno še več
Rom je zdaj star 46 let in s prijatelji komunicira prek sporočil na računalniku. Da so mu postavili napačno diagnozo, je odkril dr. Steven Laureys. Laureys se boji, da je podobnih primerov po svetu še več.

Po njegovem "v Nemčiji vsako leto okrog sto tisoč ljudi utrpi resne posledice zaradi poškodbe na možganih. Okrog 20 tisoč ljudi je nato tri tedne ali še dlje v komi. Nekateri umrejo, drugi ozdravijo. Okrog 3 tisoč do 5 tisoč ljudi pa ostane ujetih v svojem telesu: živijo naprej, ne uspejo pa ozdraveti."

Primer je po svetu znova obudil debato o tem, ali so ljudje v komi tudi nezavestni. Pred kratkim je bil namreč zelo odmeven še nek drug primer, kjer je 86-letna ženska prišla k zavesti po 20 letih vegetiranja. Če bi ostala negibna še nekaj dni, bi jo odklopili iz vseh aparatur, ki so jo ohranjale pri življenju.