V iskanje rešitve za največjo politično krizo v Libanonu po državljanski vojni, ki je potekala med letoma 1975 in 1990, se je prizadevanjem že pred časom intenzivno pridružila tudi Arabska liga. Kljub njenemu posredovanju pa krizi tudi tokrat še ni videti konca, saj stranke v Libanonu ne morejo najti ustreznega konsenza.

Brez predsednika od 23. novembra
Do tritedenske odložitve volitev je prišlo potem, ko je v Bejrut te dni prispel generalni sekretar Arabske lige Amr Musa, da bi med parlamentarci zbral potrebno večino za načrt, ki so ga v v začetku januarja na izrednem zasedanju v Kairu sprejeli zunanji ministri članic Arabske lige. Ta načrt vsebuje tri temeljne elemente: poziv k predsedniškim volitvam in oblikovanju nove vlade narodne enotnosti ter poziv k sprejetju novega volilnega zakona.

"Ponedeljkova seja parlamenta je preložena na enajsti februar, da bi lahko na pobudo Arabske lige omogočili nadaljnji dialog med stranmi," so v izjavi za javnost zapisali v Berrijevem uradu.

Libanon je brez predsednika od 23. novembra lani, ko je potekel mandat prosirskemu politiku Emilu Lahoudu. Prazno predsedniško mesto je poglobilo nesoglasja med vladajočo večino, ki jo podpira Zahod, ter opozicijo, ki jo podpirata Sirija in Iran. Oba tabora se ne moreta sporazumeti, kako spremeniti ustavo, da bi lahko novi predsednik postal general Michel Suleiman, in kako oblikovati njegov kabinet.