Prepoved uporabe kasetnega streliva postavlja na kocko življenja naših vojakov in vojakov naših koalicijskih partneric. State Department, ZDA

"To je mejnik na dolgi poti vzpostavljanja nadzora nad konvencionalno oborožitvijo," je pred podpisom konvencije o prepovedi kasetnega streliva (CCM) izjavil britanski zunanji minister David Miliband . Obenem je pozval k novim iniciativam za omejitev razširjanja raznih vrst nevarnega orožja. "Aktualni tok dogodkov kaže, da lahko dosežeme velike rezultate, če istomisleče države in družbe združijo moči," je dodal.

Skulptura kasetne bombe v prestolnica Laosa Vientiane. © Reuters

Kljub slovesnemu podpisu konvencije o prepovedi kasetnega streliva, ki se ji bo podvrglo nad sto držav, ostaja grenak priokus. Med državami, ki se temu strelivo (še) ne bodo odpovedale, so denimo ZDA, Kitajska, Rusija, Izrael, Indija in Pakistan, ki so tudi glavne izdelovalke tega orožja.

Države, ki so podpisale konvencijo, se zavezujejo, da bodo v osmih letih po podpisu uničile vse zaloge kasetne municije. Konvencija prepoveduje uporabo, proizvodnjo, skladiščenje in trgovino s kasetnim strelivom ter vsebuje zaveze glede pomoči žrtvam in čiščenju onesnaženih območij.

Omenimo, da veljajo kasetne bombe za posebej nevarne. Takoj po izstrelitvi se še v zraku razletijo na mnoge majhne koščke, ki se razpršijo po precej veliki površini. Pri tem ni nujno, da tudi eksplodirajo, zaradi česar lahko še dolga leta predstavljajo grožnjo za civiliste. Od leta 1965 do danes naj bi tovrstno strelivo ubilo ali pohabilo okoli 100.000 ljudi. Žrtve so po podatkih strokovnjakov v kar 98 odstotkih civilisti, od tega je četrtina otrok. Kasetne bombe naj bi med drugim uporabljali v korejski in vietnamski vojni, kasneje pa še v Afganistanu, Libanonu, na Kosovu in tudi v avgustovski vojni v Gruziji.