Žižek razburil z govorom, ljudje zapuščali dvorano

Foto: Profimedia
Foto: Profimedia
V Frankfurtu je potekala otvoritvena slovesnost 75. Frankfurtskega knjižnega sejma (FKS), na katerem je Slovenija častna gostja. Za nekaj razburjenja je poskrbel filozof Slavoj Žižek.
Oglej si celoten članek

Sejem je odprla slovenska predsednica Nataša Pirc Musar, ki je v nagovoru med drugim izpostavila pomen knjige za Slovence in pomembnost branja knjig za razvoj analitičnega in kritičnega mišljenja. Poudarila je, da je knjiga v samem središču kulturnega zavedanja Slovencev. Slovence kot skupnost določa jezik, bolj kot zamejenost nekega teritorija, zato je prav literatura najbolj avtentični izraz slovenskega značaja, zgodovine in duše.

Med avtorji, katerih knjige so predstavljene v slovenskem paviljonu, je omenila Draga Jančarja, katerega romani razkrivajo temne skrivnosti, pa tudi lepoto in ljubezen v težkih časih, Slavoja Žižka, najbolj prevajanega slovenskega avtorja in superzvezdnika svetovne filozofije, Erico Johnson Debeljak, ki piše v angleščini, a šteje Slovenijo za svojo pisateljsko domovino, Almo Karlin, svetovno popotnico pred sto leti, ko ženske še niso potovale same, koroško pisateljico Majo Haderlap, ki s svojim slovensko-nemškim glasom odstira nepoznane in težke plati koroške zgodovine, in tržaškega pisatelja Borisa Pahorja, ki je doživel najhujše zlo 20. stoletja, pa je skozi svoje izjemno dolgo življenje, kljub deportaciji v koncentracijska taborišča, ostal zvest slovenski in z njo evropski identiteti.

Opozorila je tudi na sporočilo Pahorjevega romana Nekropola, da nikoli ne moremo in ne smemo obsojati narodov, temveč zgolj diktature, ki so v svetu privedle do ponižanja in razžaljenja posameznikov in skupnosti. Sporočilo, ki je ob vedno bolj napetih razmerah v svetu, od vojne v Ukrajini preko Izraela in Gaze do več deset drugih žarišč spopadov, še kako aktualno, je poudarila.

Foto: Profimedia Nataša Pirc Musar na otvoritvi frankfurtskega knjižnega sejma

Izpostavila je tudi pomembnost branja knjig, izobrazbe, razgledanosti, ki jo ponuja raznolikost literature ter opozorila na Ljubljanski manifest o branju na višji ravni, ki poudarja, da je to najmočnejše orodje za razvoj analitičnega in kritičnega mišljenja. To je ključno tudi za celovito delovanje demokracije. Samo ozaveščen državljan, ki kritično presoja informacije, ki so mu na razpolago, lahko polno sodeluje v demokratičnih procesih, je poudarila.

Branje odpira oči

Sejem naj bi ob slovenski predsednici odprl nemški kancler Olaf Scholz, ki pa je v luči najnovejše bližnjevzhodne krize odpotoval v Izrael. Namesto njega je zbrane nagovorila nemška ministrica za kulturo Claudia Roth, ki je v nagovoru dotaknila aktualnega dogajanja na Bližnjem vzhodu ter obsodila napad na ženske, moške in otroke v Izraelu. Kot je dejala, moramo kot družba izraziti solidarnost tako z Izraelom kot Judi, ki živijo v državi.

Praznik knjige, kot je označila frankfurtski knjižni sejem, je še posebej v časih, kakršni so sedaj, pomemben, saj nam branje odpira oči, nas uči empatije in ravno v tem trenutku po ministričinih besedah potrebujemo svobodo razmišljanja, raznolikost knjig in perspektiv, kar ponuja tudi knjižni sejem. Branje nam, kot je povedala ministrica, omogoča nove vpoglede in perspektive, branje pomeni užitek in deljenje zgodb, ki nam odpirajo vrsto novih svetov, omogoča nam, da razumemo drug drugega.

Foto: Profimedia frankfurtski knjižni sejem Lila Prap

Moto Slovenije, letošnje častne gosteje sejma, Satovje besed po njenih besedah dobro odraža povezovalni in trajnostni učinek literature. Slovenijo je opisala kot čebelnjak besed, jezikov in kultur, ki s svojo lego predstavlja evropsko raznolikost na zelo majhnem prostoru.

Opozorila je na knjižno produkcijo v Sloveniji, kjer v državi z dvema milijonoma prebivalcev letno izide 3500 knjig, od tega 300 poezije, zato je Slovenija znana tudi kot država z največjo gostoto pesnikov. Izrazila je veselje, da bo sejem prispeval k temu, da bo pot v nemške knjigarne našlo še več del slovenskih avtorjev, ter izrekla zahvalo prevajalcem, ki to omogočijo.

Žižek: Izrael na poti k temu, da postane diktatura

V otvoritvenem programu sta nastopila tudi pesnica Miljana Cunta in filozof Slavoj Žižek.

Žižek se prav tako ni mogel izogniti najnovejšemu dogajanju na Bližnjem vzhodu. Kot je dejal, brez knjig ni rešitve za Gazo, Izrael pa je, kot je citiral zgodovinarja in pisatelja Yuvala Noaha Hararija, na poti k temu, da postane diktatura. Omenil je tudi, da so Palestinci razumljeni kot problem. Treba bi bilo pogledati njihovo situacijo, primerjati nekaj, kar se zdi neprimerljivo, je dejal, in sprožil očitek iz občinstva, da relativizira problematiko. A se je odzval, da tega ne počne.

Foto: Profimedia Slavoj Žižek na odprtju frankfurtskega knjižnega sejma

"Samo skozi branje knjig se lahko zavemo situacije," je prepričan filozof. Kot je med drugim še dodal, terorizem proti Izraelu nasprotuje vsem vrednotam Frankfurta, proti vrednotam sejma je tudi preložitev podelitve nagrade palestinski avtorici Adanii Šibli, kajti izključevanje po njegovem mnenju ni rešitev.

Nekateri udeleženci so po Žižkovem govoru zapustili prizorišče. 

Cunta je spregovorila o samotnosti umetniškega oziroma pesniškega ustvarjanja, ko "se znajdeš pred praznim listom, ko ni več pomembno, kaj si, ampak kaj lahko postaneš". Pri tem je navedla mehiškega pesnika Octavia Paza, ki je dejal, da se poezija "zgodi nekje drugje, je nek drug glas, ker je glas strasti in vizije". Poezija preči jezike in kulture, a pomembno je, da najde bralce - v isti samotnosti, iz katere je nastala," je menila Cunta.

dezurni@styria-media.si

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 31

  • 18:13 19. Oktober 2023.

    Pa pravjo , da so Nemci zlo temeljiti pri svojem delu ! Ne vem od kod to prepričanje , saj …

  • 21:37 18. Oktober 2023.

    Žižek je dokazal Nemcem, da so še po 70. letih po konci 2.ww v svojem bistvu še vedno nacisti!

  • 16:30 18. Oktober 2023.

    Ne reče se ljudje so zapuščali dvorano, temveč osebki so zapuščali dvorano.

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.