Tri let in pol po tem, ko se je ustanovitelj WikiLeaks Julian Assange pred izročitvijo Švedski zaradi domnevnega posilstva zatekel na ekvadorsko veleposlaništvo v Londonu, je delovna skupina Združenih Narodov odločila, da je njegovo pridržanje arbitrarno in da bi mu morali zagotoviti svoboden odhod. Sam pa bi lahko za omenjen čas zahteval tudi odškodnino.

Assange naj bi bila samovoljno pridržan vse od njegove aretacije 2010.

"Zelo pomembna zmaga, ki je prinesla nasmeh na moj obraz," je odločitev pozdravil na tiskovni konferenci, na katero se je javil preko video povezave iz ekvadorskega veleposlaništva pozdravil Assange. Povedal je, da je odločitev ZN pravno zavezujoča, saj je skupina ravnala v skladu z mednarodnim pravom, obe državi pa sta državi članici Združenih narodov.

A Švedska in Velika Britanija sta odločitev Združenih narodov označili kot nezavezujoče in povedali, da ničesar ne spreminja. Nalog za Assangevo aretacijo pa je še vedno v veljavi.

"V celoti zavračamo trditev, da je Julian Assange žrtev samovoljnega pridržanja. Velika Britanija je že dala ZN jasno vedeti, da bomo uradno spodbijali mnenje delovne skupine," je v sporočilu za javnost zapisala vlada v Londonu. Švedsko tožilstvo pa je sporočilo, da mnenje delovne skupine ZN skladno s švedsko zakonodajo nima nobenega formalnega vpliva na preiskavo proti Assangu.

Assange se je junija 2012 zatekel na ekvadorsko veleposlaništvo v Londonu, da bi se izognil izročitvi Švedski, kjer so ga hoteli zaslišati v zvezi z obtožbami o spolnem napadu in posilstvu dveh žensk. Avstralec obtožbe zanika in se boji, da bi ga Švedska izročila ZDA, kjer bi mu sodili zaradi objave zaupnih vojaških in diplomatskih dokumentov.