Gre za prvo podelitev nagrade te vrste v zgodovini in za prvi rešen problem izmed sedmih do zdaj še nerešenih največjih problemov matematike.
V Klejevem institutu menijo, da bi tako visoka nagrada za njihovo razrešitev ne samo pospešila reševanje problemov, ampak tudi "spreobrnila zablodo ljudi, da je v matematiki že vse narejeno", je poročal srbski Mondo.
O Grigoriju Perelmanu, med strokovnjaki znanem kot Griša, se je začelo govoriti, potem ko je na spletni strani laboratorija v Los Alamosu novembra 2002 in marca 2003 objavil dva članka pod imenom Griša Perelman. V njem je pokazal shemo dokazovanja Poincaréjeve domneve, ki je sodila med največje nerešene probleme matematike.
1. Domneva Bircha in Swinnerton-Dyerja
2. Domneva Hodgea
3. Obstoj in gladkost rešitev Navier-Stokesovih enačb
4. P = NP
5. Poincaréjeva domneva
6. Riemannova hipoteza
7. Obstoj teorije Yanga in Millsa in “masna vrzel”
Perelman je zaradi tega dobil številne ponudbe za službo v najboljših znanstvenih institutih, a je namesto tega raje ostal v svojem malem stanovanju v Sankt Peterburgu, v katerem živi s svojo materjo. Ker je nezaposlen, se preživlja samo s pomočjo materine pokojnine.
Omenjeni matematik ne uporablja mobilnega telefona, ima zelo malo prijateljev ter le redko zapusti stanovanje. V vseh teh letih osamljenosti je delal ravno na dokazovanju Poincaréjeve domneve.
Direktor instituta Steklov Sergej Kisljakov je dejal, da je Perelman leta 2006 dal odpoved ter da se od takrat v institutu ni več pojavil:"Vprašate me, ali je normalen. Veste, pojem normalnega je relativen. Takole bom rekel. Vsi mi imamo neke čudne značilnosti, samo da jih imajo eni več kot drugi. Perelman jih ima več kot drugi. Vsekakor je nenavaden človek."
Perelman je poleg zavrnitve evropske nagrade za matematiko leta 2006 zavrnil Fieldsovo medaljo in nagrado v višini milijon dolarjev (730.000 evrov). Fieldsova nagrada je med matematiki sicer tako cenjena kot Nobelova nagrada.