"Pojav "strela z jasnega" se nanaša na udar strele (atmosfersko razelektritev) iz bližnjega nevihtnega oblaka, ki je lahko več kilometrov stran od kraja, kjer se nahajamo in kjer je vreme sončno in brez oblaka," so nam pojasnili na Agenciji RS za okolje (Arso).
Strela v tem primeru po navadi izvira iz višjih plasti oblaka in potuje več kilometrov. Dodajajo, da je predvsem za obiskovanje gora pomembno vedeti, da razvoj nevihte na sosednjem hribu od našega lahko pomeni udar strele na našem hribu.
Kot smo že pisali, nas lahko strela z jasnega doleti tudi deset kilometrov od nevihtnega oblaka, ki ga ne vidite in ne slišite. Strela gre v tem primeru vodoravno po zraku in se v nekem trenutku obrne proti tlem. Gre sicer za redke primere, saj ponavadi strela, če že gre na zemljo, udari navpično navzdol.
Običajno iz zadnje strani nevihtnega oblaka
Na spletni strani National Weather Service so objavili tudi fotografije, ko gre za klasične primere t. i. "strele iz jasnega". Vidite jih lahko TUKAJ. Kot pojasnjujejo, gre za strelo, ki udari iz oblaka v tla, pri čemer običajno izhaja iz zadnje strani nevihtnega oblaka, potuje precej dolgo razdaljo skozi jasno nebo stran od nevihtnega oblaka, nato pa se usmeri navzdol in udari v tla. Pišejo, da lahko tovrstne strele prepotujejo več kot 40 kilometrov od nevihtnega oblaka.
Opozarjajo, da je lahko gibanje zunaj nevarno, ko so nevihte v bližini: "Prav zato je priporočljivo počakati vsaj 30 minut po koncu dežja, preden ponovno nadaljujemo z dejavnostmi na prostem."
V bistvu je prib. 40 km krožnega premera. Torej prib. 20 km od vira. Pred let je na ravni Kranja …
Res je. Vendar za možnost do 40 km še nisem slišal, sem pa v prevodu ameriške knjige o atmosferski elektriki …