V soboto so strokovnjaki Čebelarske zveze Slovenije skupaj s priznanim strokovnjakom dr. Alexandrosom Papachristoforoujem z Univerze v Thessalyju (Grčija), enim vodilnih strokovnjakov na področju preučevanja orientalskega in azijskega sršena (Vespa velutina), na območju starega dela Kopra odkrili prve primere gnezd invazivnega orientalskega sršena, opozarjajo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Podatki o pojavljanju te vrste na Primorskem so znani že od leta 2019, gre pa za potencialno invazivno vrsto. Kot pojasnjujejo na ministrstvu, se pogosteje pojavlja v toplejših podnebjih, na primer na jugu Italije in v vzhodnem Sredozemlju, a se zaradi podnebnih sprememb širi tudi ob obale Jadranskega morja.
"Čeprav je orientalski sršen manj agresiven in manj nevaren kot azijski sršen, lahko kljub temu povzroča težave v kmetijstvu – zlasti v čebelarstvu, sadjarstvu in vinogradništvu – pa tudi v zdravstvu zaradi možnosti večjega števila pikov, ter v gospodarstvu, predvsem turizmu," dodajajo.
Kaj storiti, če opazite tega sršena?
Zato pozivajo vse državljane, zlasti kmetovalce in čebelarje z območja Primorske, da v primeru prisotnosti ali suma na prisotnost orientalskega sršena svoja opažanja nemudoma sporočijo terenskemu svetovalcu javne službe kmetijskega svetovanja ali veterinarju za zdravstveno varstvo čebel.
"Pri poročanju prosimo za naslednje podatke: kaj ste opazili (osebek, gnezdo), število osebkov ali gnezd, čim natančnejšo lokacijo (najbolje s koordinatami), datum opažanja, fotografijo ali videoposnetek vrste ter ime in kontaktne podatke najditelja. Ti podatki bodo služili za oceno stanja vrste in načrtovanje morebitnih ukrepov," pojasnjujejo. Vsekakor pa sršenov ali gnezd ne smete odstranjevati sami, saj lahko pik povzroči hude zdravstvene težave.
Podatke o opažanjih zaradi zbiranja informacij o potencialnih invazivnih vrstah lahko posredujete tudi prek spletne strani Invazivke.si, mobilne aplikacije Invazivke ali na e-naslov: invazivke@zrsvn.si.
Človek na zemljski obli je tako majcen kot mušica, a napihnjen z svojo domišljavotjo za 100 slonov. Pregovor pravi "ne …
Gled na komentarje, ki sem jih prečital, bom rekel, da je problem v tem "ker nas peljejo žejnega preko vode" …
Ko ima kmet škodo od divjadi MORA imeti ustrezno zaščito, sicer odškodnine ni. Kaj pa čebelarji? Ali bomo spet morali …