"Vsi že vemo, kako zoprna je ambrozija, kako alergije povzroča in da je res problem, pa pride danes k meni očka in mi prinese – šopek ambrozije! Šopek!! Jaz ga primem in direkt letim ven, ker je naš mali ful alergičen in imamo že tako dovolj težav v tem času," je napisala ena od uporabnic foruma Starševski čvek.
Da rastline številni ne poznajo in da jo pogosto mešajo z ostalimi rastlinami, so pokazali tudi številni komentarji pod temo. "Štekam. Imam vrt in pulim in mi pove sosed, da pulim pelin. In je bil res pelin in ne ambrozija," je zapisal eden od komentatorjev. Druga je dodala, da ji je soseda pokazala šopek in se je ustrašila, da gre za ambrozijo. Pa je bila v resnici zlata rozga. "Zdaj vem, ambrozija cveti bledo zeleno," je dodala.
Da se ambrozijo pogosto meša z zlato rozgo ali pelinom, pojasnjujejo tudi v zloženki Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) "Odstranimo ambrozijo": "Največkrat se pelinolistno ambrozijo zamenja z navadnim pelinom (Artemisia vulgaris) in z vrstami zlatih rozg. Do zamenjav lahko prihaja tudi z drugimi vrstami pelina (Artemisia sp.), vratičev (Tanacetum sp.), rmanov (Achillea sp.), mrkačev (Bidens sp.) in žametnic (Tagetes sp.)."
Najpogosteje jo javnost meša z vrstami zlate rozge, ki prav v teh dneh cveti na ljubljanski obvoznici pa tudi ob drugih cestah, kot vidite na spodnji fotografiji.
Ob tem velja omeniti, da tujerodni kanadska in orjaška zlata rozga sodita med najhujše invazivne rastline v Sloveniji, ki sta močno razširjeni ob vodah, ob cestah, gozdnih robovih, na posekah, po železniških nasipih in na opuščenih njivah.
Kako res prepoznati ambrozijo?
"Pelinolistna ambrozija je enoletna, grmičasto razraščena rastlina. Je nezahtevna glede rastišča in vlage, se hitro obrašča po košnji in lahko doseže višino tudi do dveh metrov," so nam pojansili na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR).
Rastlina ima zelene, dvakrat pernato deljene liste brez dlačic, ki so podobni listom pelina. Steblo je okroglasto in poraslo z dlačicami, na njem so lahko rdečkaste pege. "Ima dobro razvito srčasto korenino, V času cvetena ja rastlina prepoznavna po moških socvetjih, ki izraščajo na koncih poganjkov kot rumene previsne žvrklje. Ženski cvetovi se razvijejo v pazduhah listov ali pri osnovi moškega socvetja in posamično ali je nekaj cvetov združenih," opisujejo in dodajajo, da je seme ovalne oblike veliko 2,2 do 3,2 x 1,5 do 2 mm in se zlahka primejo na dlake (krzno) ali na oblačila. Povprečno razvite rastline imajo 2.000 do 3.000 semen.
Če je dovolj toplo, rastline pelinolistne ambrozije vzniknejo že konec marca, cvetenje in sproščanje cvetnega prahu pa se začne v juliju in traja do konca oktobra: "Seme začne dozorevati v avgustu."
Inšpektroji prejmejo več kot sto prijav na leto
V primeru pojava ambrozije v večjem obsegu se lahko poda prijavo krajevno pristojnim fitosanitarnim inšpektorjem OU UVHVVR, kontaktni podatki območnih uradov so dostopni na spletni strani UVHVVR TUKAJ.
"Fitosanitarni inšpektorji redno obravnavajo prijave o sumu navzočnosti ambrozije ter prijave o neizvajanju predpisanih ukrepov. V zadnjih letih na UVHVVR prejmemo več kot 100 prijav suma navzočnosti ambrozije letno. V letu 2024 so nadzor nad izvajanjem ukrepov za zatiranje ambrozije inšpektorji opravili 128-krat pri 108 imetnikih. Navzočnost ambrozije so potrdili pri 83 imetnikih," so nam pojasnili na Upravi.
Zaradi navzočnosti pelinolistne ambrozije so tako lani izrekli 87 upravno-inšpekcijskih ukrepov in izrekli 2 globi za prekršek: "Večina imetnikov zemljišč izvede predpisane ukrepe za zatiranja ambrozije že po prejemu opozorila v skladu z Zakonom o inšpekcijskem nadzoru."
Kje je v Sloveniji najhuje?
"Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Univerza v Mariboru, že nekaj let okviru strokovnih nalog, ki jih financira Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin na 60 lokacijah v Sloveniji spremlja stanje populacije pelinolistne ambrozije," pojasnjujejo na upravi.
Njivske površine v okolici Kopra, Mirne, Notranjska, Sorško polje, Ljubljansko barje in večji del Koroške so po njihovih podatkih najmanj obremenjena območja s pelinolistno ambrozijo: "Delež močno zapleveljenih njiv s pelinolistno ambrozijo je nizek tudi v Vipavski dolini, Savinjski dolini, na Kranjskem polju in v Apaški dolini. Območja z največjim deležem njiv z ambrozijo so bila v letu 2024 tako kot v preteklih letih Mursko polje, Ptujsko polje in Krško-brežiško polje. Delež njiv z velikimi populacijami pelinolistne ambrozije se v Sloveniji ne povečuje, kar je tudi posledica pravilne in pravočasne uporabe herbicidov. "
Dodajajo, da kmetijske površine tudi v letu 2024 niso bistveno prispevale k povečanim koncentracijam peloda ambrozije v zraku. Hitrega povečanja populacij ambrozije na dobro vzdrževanih površinah ni. V sadovnjakih sadjarji intenzivno zatirajo plevele, dovolj pogosta pa je tudi frekvenca mulčenja negovane ledine. "Je bilo pa opaženo rahlo povečevanje populacije ambrozije v vinogradih," pravijo.
V okviru monitoringa prisotnosti pelinolistne ambrozije je ugotovljeno, da ni velikega povečevanja populacij ambrozije, izjema so nekatere mikrolokacije z vrtninami, majhne njive na kmetijah kjer ni več profesionalne pridelave in na posameznih ekoloških kmetijah. Zaradi omejitev uporabe nekaterih fitofarmacevtskih sredstev pa se ambrozija pojavlja in širi tudi na njivah, ki ležijo na vodovarstvenih območjih.
UVHVVR
Posamezne občine svoje prebivalce obveščajo o obveznem odstranjevanju ambrozije, ozaveščeni občani rastline ambrozije tudi odstranjujejo. Na UVHVVR pa ne razpolagajo s podatki, kako so pri tem uspešni.
Na spletni strani Pelinolistna ambrozija - IVR je zloženka in pa podatkovni list s povezavami tudi na literaturo o prepoznavanju rastline s podrobnimi slikami posameznih faz.
Zelo alergena rastlina, globe tudi 16.000 evrov
"Rastlina je alergena, zato so za odstranjevanje potrebne rokavice, v času svetenja pa tudi zaščitna maska. Ljudje, ki vedo, da so nanjo alergični, naj se večjim rastiščem ambrozije izognejo," opozarjajo na upravi.
Z namenom preprečevanja širjenja in zmanjševanja zaraščanja kmetijskih in nekmetijskih površin z ambrozijo, je z Zakonom o zdravstvenem varstvu rastlin ter Odredbo o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia že od leta 2010 dalje predpisano obvezno zatiranje ambrozije v Sloveniji. "V skladu s predpisi so imetniki zemljišč dolžni sami odstranjevati ambrozijo tako na kmetijskih kot tudi na nekmetijskih zemljiščih. To velja za upravljalce cest, železnic, letališč in parkov ter za občine, kmetovalce, lastnike vrtov in vse druge lastnike, upravljalce ali najemnike zemljišč," opisujejo na UVHVVR.
Če imetniki ne izvajajo predpisanih ukrepov za zatiranje ambrozije Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin določa sankcije za prekrške, in sicer od 800 do 33.000 evrov se za prekršek kaznuje pravna oseba, z globo od 400 do 16.000 eurov se za omenjeni prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, z 200 do 1.200 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika. Z globo od 200 do 600 eurov se kaznuje fizična oseba.
V majhnem kraju med Konjicami in Vojnikom je ob potoku približno 100 m dolg in kake 3 m širok pas …
Ni samo ambrozija problem razraščanja plevela , predvsem japonski dresnik je zelo težko odstranljiv . Inšpektorji ne opravljajo svojega dela …