Invazivne tujerodne vrste rastlin in živali so tujerodne vrste, katerih ustalitev in širjenje ogroža biotsko raznovrstnost, torej ekosisteme, habitate ali vrste in, ali zdravje ljudi in gospodarstvo. Ljudje so s svojim ravnanjem hote ali nehote te vrste razširili v Sloveniji, pojasnjujejo na Ministrstvu za okolje in prostor. 

Dodajajo, da invazivne tujerodne vrste povzročajo težave domorodnim vrstam, saj jih izpodrivajo, prenašajo tudi  bolezni in zajedavce, proti katerim domorodne vrste niso odporne ali nanje prilagojene: "Vse to ogroža biotsko raznovrstnost. Ljudje imamo zaradi nekaterih vrst zdravstvene težave, na primer alergije, poškodbe kože. Nastaja tudi vse večja gospodarska škoda, saj zmanjšujejo pridelke, višji so stroški vzdrževanja javnih površin in funkcionalnih zemljišč stavb."

Španski polž zelo pogost tudi v Sloveniji

Med zelo škodljive invazivne tujerodne živali spada tudi španski lazar, ki ga slovenski vrtičkorji že dobro poznajo. Prav v deževnem obdobju pa se njihovo število hitro dodatno poveča. 

"Kot že samo ime pove, izvira iz Iberskega polotoka. V Zahodno, Severno in Srednjo Evropo je prišel kasneje, verjetno so ga zanesli z rastlinami ali s prstjo. V Sloveniji so ga prvič opazili v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja. Vrsta je uvrščena celo med sto najhujših tujerodnih invazivnih vrst na evropskem seznamu tujerodnih in invazivnih vrst," je pojasnjeno v sklopu projekta Skupaj proti invazivkam, ki sta ga izpeljala KGZS, Kmetijsko gozdarski zavod Kranj in Ljudska univerza Škofja Loka.

Opozarjajo, da tako v Evropi kot v Sloveniji, njegova številčnost še vedno narašča: "Se zelo hitro razmnožuje. Ob prerazmnožitvah lahko povzroča precejšnjo škodo, predvsem na manjših omejenih območjih. Največ škode povzroča na vrtninah, škodo pa lahko povzroči tudi na poljščinah, zeliščih, sadnem drevju, travinju in okrasnih rastlinah." 

Foto: Profimedia Španski lazar

Redna košnja jim ne ugaja

Lazarji se v sušnem obdobju umaknejo na vlažna območja, na vašem vrtu bodo največ škode naredili v hladnejšem delu dneva, zvečer in zgodaj zjutraj. "V kolikor je mogoče, polže zatirajmo na okolju prijazen način. Upoštevajmo, da polžem ugajajo vlažne razmere, zato se tem izogibajmo. Izogibajmo se zapleveljenosti," svetujejo.

Predlagajo, da se v območju večjega napada izogibajmo gostim posevkom: "Sejmo v vrste, ne povprek. Vsaj spomladi in jeseni, v času odlaganja jajčec, se izogibajmo slamnatim in ostalim zastirkam. Redno kosimo travnate površine okrog ogroženih površin.  Če je mogoče, polže pobirajmo ročno. Nikakor jih ne solimo, ko so še na tleh, saj sol negativno vpliva na zemljo. Raje dajmo sol in malo vode v večjo posodo in vanjo dajmo nabrane polže. V kolikor jih zaradi njihovega neprivlačnega videza težko pobiramo z roko, jih brez skrbi lahko pobiramo z različnimi pripomočki, med najbolj praktičnimi so klešče za žar. Na njivah se lahko ubranimo pred njimi tako, da na robu njiv pustimo in vzdržujemo pas gole zemlje, širok približno 2 m. Le majhno število polžev ga bo prečkalo." Dodatne nasvete, kako se jih znebimo, najdete TUKAJ.