Kot je v odzivu za STA izpostavila Lučka Kajfež Bogataj, je letošnji podnebni vrh kot ogledalo pokazal geopolitično realnost današnjega sveta. "Razpadanje mednarodnega reda, dvojna merila in kratkovidna politika moči, ki jih gledamo v vojnah in humanitarnih krizah, so dokončno prevladali tudi v podnebni diplomaciji," je poudarila.
Spomnila je, da kot klimatologinja že desetletja ponavlja, da v boju proti podnebnim spremembam "ne tekmujemo med seboj, ampak s časom in fizikalnimi zakoni ozračja". "Neuspeh v Antalyi razkriva globoko pomanjkanje empatije in slepoto za dejstvo, da smo na tem planetu vsi v istem čolnu. Čeprav gre za preživetje civilizacije, je znanost za politiko še vedno le ovira, ne pa izhodišče za odločanje," je bila jasna.
"Proces COP zrel za korenito reformo"
V luči tega opozarja, da je "proces COP zrel za korenito reformo". Po njenih besedah bi morali odločanje s soglasjem, ki daje pravico veta največjim zaviralcem, nadomestiti s kvalificirano večino držav, ki predstavljajo tako večino prebivalstva kot emisij, ter končno omejiti vpliv fosilnih lobijev.
Poleg tega so po njeni oceni podnebni vrhovi pod okriljem ZN postali preveliki, predragi in neobvladljivi, kar "daje prednost bogatim državam z velikimi delegacijami, medtem ko ranljive države desetinam vzporednih pogajanj sploh ne morejo slediti". Kajfež Bogataj medtem v razpletu brez dogovora vidi tudi svetlo plat. "Večina držav je končno spoznala, da nima smisla podpisovati praznih kompromisov po meri največjih onesnaževalcev. Dogovor mora nagrajevati tiste, ki vodijo prehod, in postaviti meje tistim, ki ogrožajo skupno prihodnost," je poudarila.
Zavrnitev končnega dogovora pa je po njenih besedah medtem žal odnesla tudi nujno potrebno nepovratno financiranje za države globalnega juga, ki se že danes spopadajo z uničujočimi sušami in poplavami. "Brez te solidarnosti se bo zaupanje med državami le še naprej rušilo," je sklenila.