Z namenom pospeševanja prehoda Slovenije v krožno gospodarstvo je bil aprila ustanovljen Slovenski center za krožno gospodarstvo (SCKG). Center podjetjem nudi celovito podporno okolje, ki vključuje izobraževanja, svetovanja in povezovanje za prehod v krožno gospodarstvo. "Aktivno sodelujemo pri oblikovanju zakonodaje, širjenju dobrih praks, ozaveščanju potrošnikov ter mreženju podjetij za razvoj novih krožnih poslovnih modelov in verig vrednosti. Podpiramo jih tudi pri iskanju možnosti financiranja," so nam povedali.
Podjetja so doslej iskala pomoč pri razumevanju zakonodaje, iskanju poslovnih partnerjev in možnosti financiranja. "To so deležniki potrdili na konferenci SCKG v Mariboru 26. novembra, kjer smo jih tudi povprašali, kaj bi jim najbolj pomagalo za lažji krožni prehod, pri čemer je večina od 100 navzočih odgovorila 'pomoč pri financiranju'. Glede na rezultate ankete na dogodku podjetja zanimajo tudi dobre prakse."
Velik izziv ostaja koncept odpadka
Pri prehodu v krožno gospodarstvo se Slovenija sooča s podobnimi izzivi kot druge države EU. "Na ravni EU še vedno ni vzpostavljenega enotnega trga za poslovanje z odpadki, sekundarnimi surovinami ter materiali in izdelki, ki jim je prenehal status odpadka. Krovna direktiva o odpadkih te pojme definira, a je Draghijevo poročilo jasno prepoznalo velike razlike v razumevanju in izvajanju med državami članicami. Tako se lahko zgodi, da snov v eni državi izgubi status odpadka, ob prečkanju meje pa ga ponovno pridobi,« opozarjajo v SCKG. »Velik izziv ostaja tudi sam koncept odpadka: snov ali izdelek postane odpadek že, ko se lastnik odloči, da ga ne potrebuje več, pot nazaj – iz statusa odpadka v produkt – pa je veliko bolj zapletena."
Pomembna vloga ozaveščanja
"Proizvodna podjetja se v Sloveniji osredotočajo predvsem na učinkovito rabo materialov in kroženje. Pomembno vlogo pa imajo tudi manjša socialna podjetja, ki prispevajo k ozaveščanju in spreminjanju potrošniških navad. Oboje je ključno za pospešen krožni prehod," poudarjajo.
Slovenija je že zdaj močna na področju zapiranja snovnih krogov v tradicionalnem sektorju, na primer v reciklaži jekla, aluminija in papirja. Prav tu vidijo v SCKG še veliko potenciala. Dodatne priložnosti vidijo v razvoju novih poslovnih modelov in krepitvi socialnih podjetij. Socialna podjetja bodo imela ključno vlogo pri preoblikovanju tokov, zlasti na področju tekstila. Pomembna je tudi podpora inovacijam in novih tehnologijam na področju električne in elektronske opreme, gradbenih proizvodov in industrijske simbioze.
Slovenska podjetja se lahko že pohvalijo s številnimi primeri dobrih praks. "Med njimi je podjetje Willy Stadler, ki razvija napredne inženirske rešitve in linije za učinkovito razvrščanje različnih materialov, od tekstila do odpadne embalaže, že v fazi zasnove izdelka," so predstavili enega. Zanimiv je tudi primer podjetja CEROP, ki je razvil projekt proizvodnje biooglja. Biooglje nastane v procesu pirolize iz lesnih sekancev in je izboljševalec tal, ki zmanjša potrebo po gnojenju in zalivanju ter izboljšuje rodovitnost tal.
Brezplačna tržnica sekundarnih surovin
Za leto 2026 SCKG načrtuje izvedbo širokega nabora izobraževanja in svetovanj za podjetja, lokalne skupnosti in širšo javnost. "Prav tako nadaljujemo z razvijanjem spletne platforme, ki jo bomo nadgradili z novimi orodji in funkcionalnostmi, med njimi brezplačno tržnico sekundarnih surovin ter bazo ponudnikov. Predstaviti želimo tudi dobre prakse ter uporabna orodja drugih projektov in iniciativ. Poleg tega bomo aktivno sodelovali z javnimi službami pri pripravi pobud in oblikovanju zakonodaje," so napovedali.