V maju so Slovenijo obiskali strokovnjaki s področja ravnanja z odpadki iz šestih držav. Študijski obisk v okviru projekta CLEAR CITIES je evropskim partnerjem ponudil vpogled v ravnanje z odpadki pri nas ter v napredne rešitve – od AI-robota in papirja iz japonskega dresnika ter izolativnega materiala iz odpadnega tekstila do praks, ki gradijo ekosistem souporabe in popravil.
Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) želi to temo nasloviti bolj ambiciozno. V okviru projekta Clear Cities si s predstavniki mest, regionalnih razvojnih agencij in deležnikov na področju komunale iz Švedske, Nizozemske, Bolgarije, Romunije, Španije in Italije izmenjuje znanja in izkušnje ter inovativne prakse z namenom njihovega prenosa v svoje okolje ter izboljšav politik.
Inovativne lokalne pobude
V sklopu ogleda Regijskega centra za ravnanje z odpadki RCERO, ki je eden najsodobnejših tovrstnih objektov v Evropi, je JP VOKA SNAGA predstavila napredne metode zbiranja in obdelave odpadkov v 11 občinah, kjer ločeno zbere kar 68 % odpadkov, in učinkovito energetsko izrabo preostanka. Navade ločevanja odpadkov med prebivalkami in prebivalci so zgledne tako v Ljubljanski urbani regiji kot na ravni države, partnerji pa so opozorili na motivacijske modele v tujini, v katerih gospodinjstvo plača svoj
komunalni prispevek sorazmerno glede na količino v svoji "črni kanti", kar močno spodbuja zmanjševanje odlaganja splošnih odpadkov tako, da finančno spodbuja odgovornejše posameznike.
V Centru Rog je mag. Maja Rozman z Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije predstavila osnutek nacionalne strategije komuniciranja na področju ravnanja z odpadki, ki bo naslovila potrebe po učinkovitejšem ozaveščanju in spreminjanju potrošniških navad.
Pri sortiranju si pomagajo z umetno inteligenco
Komunalno podjetje Kocerod odpadke sortira s pomočjo umetne inteligence. Zaradi pomanjkanja kadrov za ta manj zaželena in fizično zahtevna dela so v podjetju investirali v robotsko roko, ki s pomočjo kamer in naprednega algoritma v realnem času prepoznava odpadke glede na obliko, barvo, teksturo in velikost ter jih natančno sortira. Sistem dnevno loči okoli 8000 plastenk. Omogoča tudi natančno analizo sestave odpadkov, vpogled v navade uporabnikov in identifikacijo območij z manj učinkovitim ločevanjem, kot samoučeč sistem pa pri analizi tudi stalno napreduje in omogoča stalno optimizacijo procesov.
Udeleženci so obiskali tudi podjetje Koto, kjer pri predelavi nič ne gre v nič. Njihova bioplinarna deluje neprekinjeno, podjetje pa sodeluje v številnih raziskovalnih projektih za še boljši izkoristek bioloških odpadkov. Trenutno raziskujejo možnost oživitve izčrpane zemlje. Marca so na Obali testno posadili oljčnik na degradiranem območju, ki so ga obogatili z digestatom, ostanki stisnjenih oliv in
bioogljem.
V podjetju Aquafil so si ogledali proizvodnjo t. i. večnega najlona. Gre za prebojni postopek za predelavo odpadnih najlonskih materialov, denimo odsluženih ribiških mrež, v trajnostna vlakna, ki so jih zaščitili pod znamko ECONYL®, dobavljajo pa jih naročnikom po vsem svetu za izdelavo visokokakovostnih stenskih in talnih oblog ter modnih izdelkov za tekstilno in športno industrijo.
Invazivno v inovativno
PAPLAB je zaživel kot pobuda v okviru JP VOKA SNAGE. V mojstrski delavnici v Zalogu so pokazali, kako invazivne tujerodne rastline – predvsem vseprisoten japonski dresnik, ki je problematičen širom Evrope – predelujejo v ličen papir in oblikujejo unikatne izdelke od čestitk do torb, ki jih uporabnik enostavno znova in znova preobleče v nov šik papirni ovoj. Surovine pogosto žanjejo v
sklopu skupnostnih akcij. Poleg ustvarjanja novih zelenih delovnih mest je praksa izjemno lep primer krožnega gospodarstva v Ljubljani.
Oprema doma in oblačila brez slabe vesti
Mojca Žganec Metelko iz podjetja KNOF je predstavila inovativni pristop k recikliranju odpadnega tekstila. Knofov asortiman vključuje oblačila, na novo oblikovana iz različnih kosov ohranjenih oblačil, v svojem laboratoriju pa po naročilu ali v okviru različnih projektov raziskujejo postopke za ponovno uporabo različnih materialov.
Pred kratkim so na trgu predstavili akustične izolativne panele KNOFtex za pisarne in dom, ki so izdelani iz recikliranega tekstila – tako zmanjšujejo količino tekstilnih odpadkov in ponujajo trajnostno rešitev za zvočno izolacijo prostorov. S tem prispevajo k zmanjševanju odpadkov in spodbujajo trajnostni odnos do stvari in okolja.
Mehki prijemi za spremembo naših navad
Udeleženci so si ogledali tudi Informacijsko točko Misije 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest EU do leta 2030 v Ljubljani. Strokovnjaki z Mestne občine Ljubljana so predstavili akcijski načrt za krožno gospodarstvo, Center Rog pa je obiskovalce navdušil s predstavitvijo vključujočega koncepta in sprehodom skozi niz laboratorijev, v katerih se lahko obiskovalci proti plačilu simboličnega prispevka naučijo številnih praktičnih veščin ter souporabljajo tehnično opremo od 3D tiskalnika do zlatarskih
Obiskali so tudi Knjižnico reči v Savskem naselju, kjer si je moč izposoditi vse od vrtnega orodja do drsalk in družabnih iger. Souporaba smiselno prispeva k zmanjševanju potrošnje in k povezanosti skupnosti.