"Od ustanovitve je koalicija večkrat javno in na podlagi strokovnih argumentov opozorila na sporne širitve ljubljanske obvoznice in mestnih vpadnic, na nepremišljene prenove cest, kjer se pešcem in kolesarjem odvzema prednost in znižuje prometna varnost, ter na zakone, ki ne prispevajo k dejanskemu reševanju prometnih izzivov," je poudarila koordinatorica koalicije in direktorica Cipre Slovenija Špela Berlot Veselko.

V luči prometnih izzivov, s katerimi se srečujemo v državi, je pozvala k spremembi prometne paradigme, kjer se prednost daje ljudem in ne avtomobilom. "Država in občine morajo sooblikovati prometni sistem, ki prebivalcem omogoča dostopnost in izbiro prevoznih sredstev. Danes so nezadovoljni prav vsi - vozniki, potniki, kolesarji in pešci," je nanizala.

Nezadovoljni z odnosom ministrstva

Delo koalicije bo v prihodnjih letih med drugim usmerjeno v spremljanje postopkov glede gradnje Potniškega centra Ljubljane ter spremljanje obljub Družbe za upravljanje javnega potniškega prometa, Ljubljanskega potniškega prometa in Slovenskih železnic glede izboljšanja storitev za potnike, posebno pozornost pa bodo namenili tudi spremljanju dela ministrstva za infrastrukturo.

"Žal v zadnjem času opažamo, da ministrstvo vodi projekte za zaprtimi vrati, se ne vključuje v pripravo dokumentov, ni prisotno na dogodkih, se ne odziva na pobude za sestanke, kar kaže na dihotomijo v državi," je dejala.

Foto: Saša Despot promet

Predlog, ki je bil uslišan

Marko Peterlin iz IPoP - Inštituta za politike prostora je med konkretnimi dosežki koalicije v zadnjih dveh desetletjih med drugim izpostavil predlog uvedbe integriranega taktnega voznega reda, ki je zelo dobro uveljavljen v državah z razvitim javnim prometom. "S tem predlogom smo bili slišani na strani odločevalcev, Slovenskih železnic in Direkcije RS za infrastrukturo, ki ga poskušajo na nek način v prihodnosti tudi upoštevati in uveljaviti," je poudaril.

Da promet v Sloveniji ostaja sektor z največjim deležem emisij toplogrednih plinov, zaradi česar nameravajo člani koalicije tudi v prihodnje pristojne med drugim opozarjati na načrtovane širitve cestne infrastrukture, ne da bi pred tem uredili ustrezne alternative, pa je poudarila Marjeta Benčina iz nevladne okoljske organizacije Focus.

Raziskovalec in vodja skupine za transformativno prometno načrtovanje na Urbanističnem inštitutu RS Aljaž Plevnik je izpostavil pomen povezovanja različnih deležnikov pri razvoju prometnih politik. "Brez civilne družbe in nevladnih organizacij prometnih politik ne moremo spreminjati, brez njihovih pritiskov in dobrih strokovnih rešitev pa ne bomo imeli preboja pri odločitvah, ki bodo spremenile naš prometni sistem," je dejal.

Neizkoriščen potencial kolesarjenja

Iva Zozolly iz Ljubljanske kolesarske mreže je opozorila na velik neizkoriščen potencial pri vlogi kolesarjenja kot oblike mobilnosti zaradi večinoma ravninskih in majhnih mest, priljubljenosti rekreacijskega kolesarjenja ter visokega deleža kratkih poti, ki bi se jih dalo opraviti s kolesom. "Kar 46 odstotkov vseh poti je krajših od pet kilometrov. S kolesom jih opravimo zgolj dobrih šest odstotkov, z avtom pa kar 50 odstotkov," je navedla.

Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije pa je opozoril na pomembnost približevanja različnih možnosti javnega prometa potrošnikom. "Naredili smo raziskavo o tem, kako dolge so povezave z javnim prometom med dvema krajema, in ugotovili, da lahko v določenih primerih dejansko prideš prej z javnim prometom kot z avtomobilom," je dejal.

dezurni@styria-media.si