V nadaljevanju preberite:
- Otroci, rojeni v Evropi leta 2025, bodo ob nadaljevanju sedanjih podnebnih politik v življenju doživeli več kot tri dodatna leta ekstremnih razmer, povezanih z nevarnostjo požarov.
- V Sredozemlju bo izpostavljenost takšnim razmeram še večja, na Portugalskem pa bi lahko otroci v njih preživeli približno šest let in pol življenja.
- Zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov bi lahko prihodnjim generacijam prihranilo več let nevarnih vremenskih razmer.
Otroci bodo nosili večje breme podnebnih sprememb
Evropa se segreva več kot dvakrat hitreje od svetovnega povprečja, posledice vse višjih temperatur pa so vse bolj očitne. Po več zaporednih vročinskih valovih in dolgih sušnih obdobjih so letos številne dele celine prizadeli tudi obsežni požari. Nova raziskava znanstvenikov s Svobodne univerze v Bruslju (Vrije Universiteit Brussel), objavljena v znanstveni reviji Environmental Research Letters, opozarja, da bo podnebna kriza še posebej zaznamovala življenja mlajših generacij.
Raziskovalci so primerjali izpostavljenost ekstremnim vremenskim razmeram, ki povečujejo nevarnost požarov, pri ljudeh, rojenih v različnih obdobjih.
Ugotovili so, da bo otrok, rojen v Evropi leta 2025, ob nadaljevanju sedanjih podnebnih politik v življenju doživel več kot tri dodatna leta takšnih razmer v primerjavi z osebo, rojeno leta 1950. To pomeni približno 84-odstotno povečanje izpostavljenosti.
"Otrok, rojen v Evropi danes, bo več let svojega življenja preživel v razmerah, ki so ugodne za nastanek ekstremnih požarov. V Sredozemlju je to breme še posebej veliko," je povedala vodilna avtorica raziskave Rosa Pietroiusti.
Znanstveniki so kot ekstremno požarno vreme opredelili dneve, ko indeks požarne ogroženosti preseže vrednost, ki jo je mogoče pričakovati v petih odstotkih najbolj ekstremnih dni v posamezni državi v primerjalnem obdobju med letoma 1985 in 2014.
V Sredozemlju bo razlika še večja
Največje povečanje izpostavljenosti pričakujejo v sredozemskih državah, ki se že zdaj pogosto spopadajo z uničujočimi požari. Če bi se globalne temperature do konca stoletja povečale za 2,6 stopinje Celzija glede na predindustrijsko obdobje, bi bili ljudje, rojeni v Sredozemlju leta 2025, po ocenah raziskovalcev izpostavljeni ekstremnim razmeram, povezanim s požari, do 2,5-krat pogosteje kot ljudje, rojeni leta 1950.
V celotnem življenju bi to lahko pomenilo več kot pet dodatnih let takšnih razmer.
Otrok, rojen na Portugalskem danes, bi lahko tako v življenju preživel približno šest let in pol v razmerah, ki povečujejo nevarnost požarov. Vsaka dodatna stopinja globalnega segrevanja bi po ocenah raziskovalcev portugalskemu otroku, rojenemu leta 2025, prinesla še približno 272 dni ekstremnega požarnega vremena v njegovem življenju.
"Mladi so najmanj prispevali k podnebnim spremembam, vendar bodo njihove posledice občutili najdlje," je poudarila Pietroiusti.
Vsaka desetinka stopinje šteje
Raziskava hkrati ponuja tudi drugačen scenarij. Hitro zmanjšanje uporabe fosilnih goriv bi lahko zmanjšalo izpostavljenost nevarnim razmeram v vseh delih sveta. Če bi svet uspel omejiti segrevanje na 1,5 stopinje Celzija do konca stoletja, bi otroci, rojeni leta 2025, v Evropi v povprečju doživeli približno 1,3 leta manj ekstremnega požarnega vremena. V najbolj prizadetih delih južne Evrope bi bilo zmanjšanje večje od dveh let.
"Vsak delček segrevanja, ki ga preprečimo, neposredno pomeni manj dni z nevarnim požarnim vremenom v otrokovem življenju. S tem jim dajemo možnost za daljše in bolj zdravo življenje ter nemoteno izobraževanje," je dejal Wim Thiery, eden od vodilnih avtorjev raziskave.
Svet bo moral ukrepati hitreje
Združeni narodi so v začetku septembra opozorili, da omejitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija po vsej verjetnosti ne bo več mogoče doseči. Po njihovih ocenah bi lahko tudi v najboljšem primeru segrevanje doseglo 1,8 stopinje, v nekaterih scenarijih pa preseglo dve stopinji Celzija.
V poročilu Programa Združenih narodov za okolje (UNEP) je zapisano, da je najbolj realističen cilj omejiti preseganje meje 1,5 stopinje, čim prej doseči vrh segrevanja in nato temperature postopoma znižati. Pomemben del tega procesa bo prehod na čiste vire energije. Obnovljivi viri so leta 2025 proizvedli skoraj 34 odstotkov svetovne električne energije, vendar bi moral njihov delež do leta 2030 narasti na 60–70 odstotkov, če želi svet omejiti preseganje podnebnih ciljev.
Raziskovalci ob tem poudarjajo, da današnje odločitve ne bodo vplivale le na trenutne vremenske razmere, temveč tudi na pogoje, v katerih bodo živeli otroci, rojeni danes.