V nadaljevanju preberite:

• Proizvajalci bodo prevzeli 80 odstotkov upravičenih stroškov zbiranja odpadne embalaže.
• Položnice za komunalne odpadke se bodo znižale, toda del stroškov se lahko preseli v cene izdelkov.
• Poleg tega bodo omejili porcijska pakiranja in mini hotelsko kozmetiko, uvedli pa so tudi nova pravila za pakiranje sadja in spletnih naročil.

Uredba (EU) 2025/40 o embalaži in odpadni embalaži se od 12. avgusta neposredno uporablja tudi v Sloveniji, vendar to še ne pomeni, da so na ta dan začele veljati vse njene zahteve. Posamezne obveznosti bodo stopale v veljavo postopoma, v letih 2027, 2028, 2029 in 2030, nekatere pa še pozneje. Slovenija mora namreč sprejeti nacionalni izvedbeni predpis, ki bo uredil organizacijo sistema proizvajalčeve razširjene odgovornosti, delitev stroškov, nadzor in sankcije.

Predlog uredbe je bil v javni obravnavi do 29. avgusta. Ministrstvo za okolje in prostor je po koncu javne obravnave za Žurnal24 razkrilo prve podrobnejše ocene in odprta vprašanja novega sistema ravnanja z embalažo.

Spremembe

1. Proizvajalci bodo plačevali 80 odstotkov stroškov zbiranja komunalne odpadne embalaže

Največja sprememba za slovenska gospodinjstva bo nova delitev stroškov zbiranja komunalne odpadne embalaže zaradi proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO). Zabojnike, odvoz, logistiko in druge stroške izvajanja občinske javne službe zdaj pretežno plačujejo uporabniki prek položnic za ravnanje s komunalnimi odpadki, po novem pa bodo pri financiranju pomagali proizvajalci, ki pa sicer že financirajo prevzem embalaže od komunalnih podjetij ter njeno nadaljnje sortiranje, obdelavo in predelavo. "Gre za proizvajalce v smislu sistema razširjene odgovornosti, torej subjekte, ki v skladu z veljavnimi pravili dajejo embalažo oziroma embalirano blago na slovenski trg," razlagajo na ministrstvu za okolje in prostor.

Pokrili bodo 80 odstotkov stroškov, preostalih 20 odstotkov pa bi še naprej plačevali uporabniki javne službe. "Razmerje 80 : 20 je predlagana nacionalna rešitev v okviru možnosti, ki jih dopušča evropska zakonodaja," razlagajo na ministrstvu za okolje in prostor.

"Namen takšne ureditve je večji del stroškov povezati s proizvajalčevo odgovornostjo za proizvode in embalažo, ki jih daje na trg, hkrati pa zagotoviti, da se del stroškov, ki ga bodo po novem financirali proizvajalci, ustrezno upošteva pri cenah javne službe. Uporabniki istega dela stroškov ne smejo plačevati dvakrat," so povedali na ministrstvu.

S tem lahko Slovenci pričakujemo nižje položnice za komunalo. Zbornica komunalnega gospodarstva Slovenije je na podlagi podatkov za leto 2024 ocenila, da bi bila lahko cena storitve zbiranja na položnicah gospodinjstev nižja za 35 do 45 odstotkov, odvisno od občine, saj se bodo stroški razlikovali glede na gostoto poselitve, razdalje, infrastrukturo, pogostost odvozov in organizacijo zbiranja. 

Mnogi ob tem opozarjajo, da se lahko zgodi, da bodo proizvajalci strošek, ki ga bodo namenili za zbiranje komunalne odpadne embalaže, pridobili nazaj tako, da bodo podražili izdelke v trgovinah. Posamezni proizvajalci svoje cene namreč oblikujejo samostojno glede na stroške, tržne razmere in konkurenco. Kot smo poročali, se tudi v farmaciji že govori o tem, da se zaradi PRO proizvajalcem nekaterih zdravil ne bo več splačalo proizvajati. Na ministrstvu za okolje in prostor so nam ob tem pomisleku dejali, da država podjetjem ne bo preprečevala, da upravičene poslovne stroške vključijo v ceno svojih izdelkov. 

Spor s komunalo Nekatera poceni zdravila bi lahko v Sloveniji umaknili s trga

Proizvajalci bodo morali seči globoko v žep

Skupni letni stroški zbiranja komunalne odpadne embalaže se po grobih ocenah, ki temeljijo na podatkih izvajalcev javnih služb in njihovih reprezentativnih združenj, trenutno gibljejo okoli 43–48 milijonov evrov. 80 odstotkov tega zneska bi pomenilo, da bodo proizvajalci za odpadke morali plačati od 34,4 do 38,4 milijona evrov, a na ministrstvu poudarjajo, da bo končni znesek odvisen od tega, kateri stroški bodo priznani kot upravičeni, koliko embalaže bo dejansko ločeno zbrane in kakšno bo končno besedilo uredbe: "Pri tem je pomembno poudariti, da gre za upravičene oziroma potrebne stroške, določene po predpisanih pravilih, in ne avtomatično za 80 odstotkov vseh stroškov, ki jih izkaže posamezni izvajalec." Tem stroškom pa je treba prišteti še približno 25 milijonov evrov na leto za prevzem, sortiranje, obdelavo in predelavo embalaže, ki jih proizvajalci prek sedanjega sistema proizvajalčeve razširjene odgovornosti financirajo že danes.

Osnovna metodologija izračuna stroškov za proizvajalce že obstaja v uredbi o oblikovanju cen občinskih gospodarskih javnih služb, na ministrstvu pa so v predlogu določili še vrste stroškov, ki se upoštevajo pri obračunu, način njihovega priznavanja ter mehanizem obračuna in plačil med organizacijo PRO, občinami in izvajalci javne službe. "Končna ureditev bo po potrebi še prilagojena na podlagi pripomb iz javne in medresorske obravnave," pravijo na ministrstvu.

Prispevki posameznih proizvajalcev namreč ne bodo nujno enaki. Predlog uvaja tako imenovano ekomodulacijo, kar pomeni, da bo višina prispevka odvisna tudi od okoljskih lastnosti embalaže, denimo njene primernosti za recikliranje ali ponovno uporabo. Sistem naj bi proizvajalce tako finančno spodbujal k zmanjševanju embalaže in okoljsko primernejši zasnovi. "Težišče se tako premika od vprašanja, kaj bomo z embalažo naredili, ko postane odpadek, tudi k vprašanju, kakšna embalaža se sploh daje na trg. Odgovornost se torej začne že pri zasnovi in izbiri embalaže, še preden ta postane odpadek," poudarjajo na ministrstvu.

Finančno nadomestilo komunalnim podjetjem naj bi tako temeljilo na dejanskih količinah ločeno zbrane embalaže in priznanih stroških njenega zbiranja. O mehanizmu obračuna naj bi se sporazumeli prihodnja organizacija proizvajalcev ter občine oziroma njihova reprezentativna združenja.

Nova organizacija, ki bo zastopala proizvajalce

Pogoj za začetek novega financiranja je namreč vzpostavitev ene organizacije za skupno izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev za odpadno embalažo. Organizacija bo komunalnim podjetjem povrnila predpisani del stroškov zbiranja, denar pa pridobivala iz prispevkov proizvajalcev: "Organizacija bo sredstva za izpolnjevanje obveznosti PRO zagotavljala iz prispevkov proizvajalcev, iz teh sredstev pa bo med drugim financirala tudi predpisani delež upravičenih stroškov zbiranja komunalne odpadne embalaže."

Tega modela ne uvaja evropska uredba, ampak ga že določa slovenski zakon o varstvu okolja, ZVO-2. Nova uredba bo določila podrobnejša pravila njegovega izvajanja.

Organizacija ne bo državna. Imeti bo morala sedež v Sloveniji, ustanovili jo bodo proizvajalci, ki bodo tudi njeni lastniki.  Dejavnost bo morala opravljati nepridobitno. Iz prispevkov proizvajalcev bo plačevala predpisani delež stroškov komunalnim podjetjem ter storitve logistike, sortiranja, obdelave, energetske izrabe in odstranjevanja odpadkov. 

Ali bo ustanovljena povsem nova pravna oseba ali pa se bo preoblikovala katera od sedanjih družb za ravnanje z odpadno embalažo, še ni znano. Ministrstvo o tem ne bo odločalo vnaprej. Za naš portal pravijo, da bo dovoljenje lahko dobila organizacija, ki bo izpolnila zakonske pogoje glede lastništva, tržnega deleža ustanoviteljev, nepridobitnosti in upravljanja. 

Zakon vsebuje tudi varovalke pred prevlado posameznega velikega proizvajalca. Poslovni delež enega proizvajalca ne bo smel presegati 25 odstotkov. V nadzornem organu naj bi bili po trije predstavniki proizvajalcev, ki so lastniki organizacije, in proizvajalcev, ki se ji bodo pridružili pozneje, ter predstavnik okoljskega ministrstva. "Obe skupini proizvajalcev sta enakopravni in imata enakovredne odločevalske pravice," razlagajo na ministrstvu.

Kdaj bodo položnice nižje?

Ustavno sodišče je v odločbi U-I-104/22 določilo časovno zaporedje prehoda. Po objavi podzakonske uredbe bo imela organizacija tri mesece za vložitev popolne vloge za dovoljenje, ministrstvo pa bo moralo o njej odločiti najpozneje v dveh mesecih. Nato bo začel teči rok, v katerem bodo morali proizvajalci zahtevati sklenitev pogodbe z organizacijo.

Ministrstvo ob nemotenem poteku postopkov zelo okvirno ocenjuje, "da bi se nova ureditev lahko začela izvajati približno leto po sprejetju uredbe".

2. Spremembe za gostince

Evropska uredba prinaša spremembe tudi za slovenske gostince. Od 12. februarja 2027 bo morel gostinec kupcu omogočiti, da prinese svojo posodo ali lonček. Ob tem je v pravilih za ponovno polnjenje izrecno določeno, da lahko gospodarski subjekt zavrne uporabo posode, če meni, da je nehigienska ali neprimerna za hrano oziroma pijače ter da ne odgovarja za higienske ali varnostne težave, ki izvirajo iz uporabe posode, ki jo je prinesel potrošnik. "To pomeni, da gostinec ni avtomatično odgovoren za težave, katerih vzrok je neustrezna lastna posoda potrošnika. Še vedno pa ostaja odgovoren za varnost hrane in ravnanje z njo v delu, ki je pod njegovim nadzorom," s tem na ministrstvu odgovarjajo na pomisleke glede razmejitve odgovornosti, če bi zaradi neustrezne ali umazane posode nastale higienske oziroma zdravstvene težave.

Po enem letu, od 12. februarja 2028, bo morel gostinec kupcu ponuditi tudi možnost, da hrano ali pijačo za s seboj prejme v povratni embalaži, ki jo zagotovi ponudnik v okviru sistema ponovne uporabe. V praksi bi to lahko pomenilo povratni lonček ali posodo, za katero kupec plača kavcijo in jo pozneje vrne v lokalu oziroma na drugi vključeni zbirni točki.

1. januarja 2030 se bo začela uporabljati prepoved določenih oblik plastične embalaže za enkratno uporabo. To pomeni, da bodo v gostilnah od takrat prepovedane plastične vrečke ali lončki kečapa, majoneze, gorčice, sladkorja, marmelade, smetane za kavo in podobni izdelki. Pakiranje bo od takrat dovoljeno le, če bo priloženo pripravljeni hrani za s seboj, namenjeni takojšnjemu zaužitju brez dodatne priprave ali kadar bo to potrebno zaradi varnosti in higiene v ustanovah z individualizirano zdravstveno oskrbo, kot so bolnišnice, klinike in domovi za starejše.

3. Manj embalaže

Od 1. januarja 2030 bodo omejeni še nekateri drugi formati plastične embalaže za enkratno uporabo, recimo embalaža za promocijsko združevanje več izdelkov, nekatera embalaža za hrano in pijačo, ki se napolni in zaužije v gostinskem obratu, majhna hotelska embalaža kozmetičnih in toaletnih izdelkov ter zelo lahke plastične nosilne vrečke.

4. Spremembe pri pakiranju sadja in zelenjave

Od leta 2030 bo omejitev veljala tudi za določeno predpakirano sveže sadje in zelenjavo, v količini pod 1,5 kilograma, vendar ne bo šlo za popolno prepoved vsega tako pakiranega sadja in zelenjave. Izjeme bodo možne, kadar je embalaža potrebna zaradi zaščite proizvoda, preprečevanja izgube vode, poškodb, mikrobioloških ali fizičnih tveganj oziroma zavržene hrane.

5. Manj praznega prostora v embalaži

Uredba prinaša tudi omejevanje praznega prostora v embalaži za spletno trgovino, transport in skupinsko pakiranje, minimalne deleže recikliranih materialov v plastični embalaži ter dodatne zahteve glede ponovne uporabe in ponovnega polnjenja.

Trajnostno Bomo za plastenke plačevali kavcijo? Vlada je odločila

Ministrstvo napoveduje postopno obveščanje gospodarstva in javnosti. Praktične smernice naj bi pripravljalo glede na začetek veljavnosti posameznih obveznosti in sprejemanje dodatnih evropskih pravil.

V javni obravnavi 50 pripomb

Predlog izvedbene uredbe je bil v javni obravnavi do 29. avgusta. Ministrstvo je prejelo 50 pripomb predstavnikov proizvajalcev in trgovine, gospodarskih in interesnih združenj, komunalnih podjetij ter subjektov, ki danes izvajajo skupno izpolnjevanje obveznosti PRO, so nam razkrili. Največ pripomb se je nanašalo na prehod na eno organizacijo in časovnico njene vzpostavitve, določanje in financiranje stroškov zbiranja, pogoje lastništva in upravljanja organizacije, poročanje proizvajalcev, preprečevanje podvajanja obveznosti, prehodna obdobja ter višino sankcij.

Ministrstvo pripombe še pregleduje. Napoveduje, da bo upoštevalo predvsem predloge, ki povečujejo pravno jasnost, izvedljivost in sorazmernost sistema, zmanjšujejo administrativna bremena ter varujejo poslovno občutljive podatke. 

"Cilj ministrstva ni dodatna birokracija, ampak sistem, ki bo okoljsko učinkovit, za gospodarstvo predvidljiv in za ljudi pravičen. Okoljskih standardov pri tem ne znižujemo, želimo pa zagotoviti, da se izvajajo na življenjski, sorazmeren in učinkovit način," za naš portal pravijo na ministrstvu.

Sankcije

Med odprtimi vprašanji ostajajo tudi sankcije. Evropska uredba od držav zahteva učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni, vendar ministrstvo po javni obravnavi predlagane višine glob še preverja glede na vrsto kršitve, njeno težo in položaj različnih zavezancev. "Cilj ministrstva ni kaznovanje zaradi formalnosti, ampak vzpostavitev sistema, v katerem so pravila jasna, izvedljiva in učinkovito zagotavljajo doseganje okoljskih ciljev," pravijo na ministrstvu.

nika.vajnhandl@styria-media.si