V Sloveniji so japonskega hrošča prvič našli poleti 2024 na avtocestnih počivališčih Lukovica in Barje. Zaradi ponovnih najdb lani je uprava na teh območjih določila razmejeni območji, kjer izvajajo ukrepe za izkoreninjanje škodljivca.
Postavili bodo dodatne pasti
Uprava bo v sodelovanju s strokovnimi službami okrepila spremljanje prisotnosti japonskega hrošča na širšem območju avtocestnega počivališča Tepanje jug s postavitvijo dodatnih feromonskih pasti in s pregledi. V primeru večjega števila najdb bodo sprejeli dodatne ukrepe za preprečevanje širjenja škodljivca, so napovedali.
Prebivalce prosijo, da se postavljenih pasti ne dotikajo, jih ne odpirajo in ne premikajo. Vsak poseg lahko namreč moti rezultate spremljanja ter oteži pravočasno zaznavanje in izkoreninjanje te žuželke.
Če ga opazite, sporočite upravi
Obenem prebivalce pozivajo, naj bodo pozorni na morebitno prisotnost japonskega hrošča. Vsak sum naj z ustreznimi fotografijami sporočijo upravi prek njenih spletnih strani.
Povzroči lahko veliko škodo
Japonski hrošč sodi med najbolj problematične karantenske škodljive organizme v EU. Objeda liste, cvetove ali plodove vinske trte, koruze, češnje, breskve, nektarine, jablane, leske, aktinidije, fižola, soje, javorja, bresta, lipe, divjega kostanja in številnih drugih rastlin. Ličinke pa v zemlji povzročajo škodo z objedanjem predvsem korenin travne ruše.
Kako ga prepoznati?
Hrošč ima ovalno telo, glava in oprsje sta kovinsko zelena, pokrovke pa rjave. Dolg je od osem do 11 milimetrov, širok pa od pet do sedem milimetrov. Tipalke na glavi so pahljačaste, kar je značilno za družino pahljačnikov. Pokrovke zadka hrošča ne prekrivajo v celoti. Na vsaki od bočnih strani zadka je razporejenih po pet šopov belkastih dlačic. Njegovi ogrci hrošča so nekoliko manjši od večine drugih pahljačnikov.
Ni problem toliko hrošč kot ''zeleni'' ki so dosegli, da ni insekticidov, ki bi bili učinkoviti. Sedaj se uporablja ''motilce …