Na okrogli mizi "Preveč tekstila: kaj nas to stane?" so v okviru projekta K-PPU - Merimo, kar preprečimo, na Mali tržnici Maribor razpravljali o tem, zakaj ločeno zbiranje tekstila še ne pomeni njegove ponovne uporabe in kje se danes izgublja največ okoljskega, energetskega in materialnega potenciala še uporabnih izdelkov.
Dr. Marinka Vovk iz Okoljsko raziskovalnega zavoda je izpostavila, da sistem dobro meri nastale in obdelane odpadke, bistveno slabše pa učinke izdelkov, ki zaradi ponovne uporabe sploh niso postali odpadek. Projekt K-PPU zato razvija pristop, s katerim se preprečene količine povezujejo z ocenjenimi prihranki energije, materialov in emisij.
Razlika med donacijo in dejansko uporabo
Liudmyla Kulichenko, predstavnica Dress for Success Maribor, je opozorila na razliko med donacijo in dejansko ponovno uporabo. Prevzeto oblačilo mora biti pregledano, sortirano, po potrebi očiščeno ali popravljeno, ustrezno skladiščeno in povezano z naslednjim uporabnikom. Brez teh korakov lahko tudi kakovosten tekstil hitro postane presežek.
Nataša Matijevič, Mestne nepremičnine (Mestna občina Maribor) je poudarila, da uporaba potrebuje urejene prostore za sprejem, pregled, sortiranje, začasno skladiščenje in distribucijo ter jasno logistiko in odgovornosti.
Interes za ponovno uporabo obstaja
Iris Virtič, Pupillam – Zelena japka je predstavila konkretno izkušnjo Male tržnice, kjer zbiranje in izmenjava oblačil že potekata. Kot je pokazala lokalna praksa, interes za ponovno uporabo je. Vendar pa ob pomanjkanju prostora, logistike ali uporabnikov še uporaben izdelek hitro zdrsne v recikliranje, izvoz ali odstranjevanje.
Hierarhijo mora država aktivno udejanjati
Sogovorniki so poudarili, da mora biti prednostni red ravnanja z odpadki spoštovan že na ravni državnih politik, financiranja, infrastrukture in merjenja učinkov. Preprečevanje nastajanja odpadkov in priprava za ponovno uporabo morata imeti dejansko prednost pred recikliranjem, drugo predelavo in odstranjevanjem. Če se javna sredstva, infrastruktura in kazalniki še naprej osredotočajo predvsem na že nastale odpadke, ostajata preprečevanje in ponovna uporaba sistemsko podprta bistveno slabše, čeprav lahko ustvarjata neposredne prihranke materialov, energije in emisij.
Ponovna uporaba ni dopolnilna dejavnost ob sistemu ravnanja z odpadki, ampak praktično izvajanje najvišjih stopenj hierarhije. Če želimo merljive podnebne in energetske učinke, morajo temu slediti državne politike, razpisi, infrastruktura in kazalniki.
Projekt "Meriti, kar preprečimo: ponovna uporaba kot energetski in podnevni ukrep" (K-PPU) sofinancirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje in prostor s sredstvi Podnebnega sklada.